Doživetje monitorja je odvisno od njegove velikosti (kakšno diagonalo ima) in v sposobnosti operacijskega sistema, kako se ta spoprime z višjo ločljivostjo. Če je na primer monitor majhen, bo na njem vse majhno, stisnjeno. Na zaslonu bo veliko »vsebine«, vprašanje pa, kako berljiva bo ta oziroma kako blizu bomo morali potisniti glavo, da bomo sploh kaj razločili. Spletna stran, narejena za običajno ločljivost monitorja, bo na monitorju štirikratne ločljivosti okno, ki bo zasedalo četrtino površine zaslona. Več smisla imajo fizično večji monitorji, kar je v skladu s tem, kar pri monitorjih poudarjamo. Večje je običajno boljše.
Operacijski sistemi in programi uporabljajo trike, da uporabniku monitorjev 4K olajšajo uporabo. Z njimi je uporaba monitorja možna, hkrati pa se ne izgubi glavna prednost, ostrejša slika. Od vseh sistemov Windows ima različica 8.1 najbolj zmogljivo funkcijo »povečevanja« ločljivosti namizja, a tudi ta ima slabosti. Okna, v katerih tečejo nekateri programi, med njimi so tudi Microsoftovi programi, ki so del sistema, so zamegljena, ko jih funkcija poveča. Applov sistem OS X je pri tem uspešnejši, saj funkcija povečave, ki so jo uvedli pri zaslonih Retina, dobro deluje tudi pri zaslonih 4K. Hkrati so večji ločljivosti prilagodili tudi programe, ki so del operacijskega sistema.
Uporaba monitorjev 4K ima smisel, če veliko uporabljamo programe, ki iz njih iztisnejo maksimum. Photoshop vmesnik poveča, da so meniji in orodja dobro vidni in uporabni, v osrednjem oknu pa lahko odpremo fotografijo v njeni polni ločljivosti. Na zaslonu je prikazana fotografija v merilu 1 : 1, obdelujejo pa jo, ne da bi jo povečevali ali se premikali po njej. Primer kaže, pri katerih delih so ti monitorji najbolj uporabni: pri obdelavi fotografij, grafiki in urejanju videa. V povezavi z monitorji 4K se govori tudi o igranju iger v tej ločljivosti. Da lahko igramo igro v 4K-nastavitvah, potrebujemo najzmogljivejšo in temu primerno drago grafično kartico. Ker igre vsebujejo veliko gibanja, bomo verjetno raje izbrali nižjo ločljivost, a prikaz več slikic na sekundo, občutek na zaslonu pa bo boljši.
Ločljivost ni edina stvar, na katero moramo biti pozorni. Cene monitorjev 4K so padle, paziti pa moramo na čas osveževanja slike. Če je prekratek, recimo 30 Hz, se to pozna pri nervoznem in skakajočem prikazu vsega, kar se na zaslonu premika. Tudi kazalnik miške. Pri nekaterih nalogah nas to ne bo pretirano motilo, drugje, na primer pri igranju iger, pa bo nemogoče. Solidni monitorji imajo čas osveževanja 60 ali več Hz, nekateri pa tudi 120 Hz.
Ločljivost 4K ni zadnja novost. Ker pri monitorjih ni treba čakati na vsebino, imajo lahko tudi še večjo ločljivost, s tem pa pridobimo še več prostora na namizju. Konec lanskega leta je Apple že predstavil računalnik vse v enem iMac z zaslonom 5K. Komu je ta namenjen? Vsem, ki bi radi na zaslonu obdelovali video v ločljivosti 4K.
Se splača kupiti monitor 4K? V nasprotju s televizorjem 4K, od katerega danes nimamo veliko, pri monitorjih ni teh težav. Od večje ločljivosti bomo imeli koristi. Vprašanje pa je, ali smo pripravljeni zanj odšteti več denarja kot za enako velik monitor običajne ločljivosti. Oziroma še bolje: ali ga v resnici potrebujemo? V resnici večina še ne. Čez nekaj časa pa bodo vsi monitorji v tej ločljivosti.
Moj mikro, marec – april 2015 | Marjan Kodelja
