Zbrali smo štiri zanimive malčke, ki temu ustrezajo in gredo brez težav v vsak žep. Olympus, Nikon in Canon so prispevali tokratne kandidate. Slednji se ji sicer komaj stisnil skozi, saj je največji in krepko težji od drugih, a je vseeno uspešno prestal prvo sito. Zakaj so ti fotoaparati zanimivi? Na eni strani zaradi velikosti, na drugi zaradi razpona goriščnice. Vedno jih lahko imate s seboj, a ne boste čisto nič prikrajšani zaradi goriščnice. Blizu, daleč, širokokotno ali čisto ozko, vse v majhnem paketu.
Canon Powershot SX150 se je še ravno izmuznil skozi prvo sito, velikost. Je namreč daleč največji in najtežji med preizkušenimi fotoaparati. A se oddolži s posebnostjo, namesto posebnih akumulatorskih baterij uporablja klasične AA. Slednje so praviloma veliko cenejše, poleg tega so na voljo tako rekoč v vsaki trafiki. Objektiv se ponaša z 12x spremenljivo goriščnico in ima edini od tokrat preizkušenih izbirnik s klasičnimi fotografskimi programi. To pomeni polavtomatske načine za izbiro časa ali zaslonke ter ročno nastavljanje obojega, poleg različnih scenskih in avtomatskih načinov seveda. Krmiljenje fotoaparata in razporeditev gumbov sta tipično Canonova, slednji se tega drži že nekaj let. Vrtljiv gumb in hitro dostopne možnosti ga naredijo zanimivega tudi za naprednejše fotografe.
Nikon Coolpix S8200 se ponaša z dokaj trdimi linijami, ki skrbno skrivajo objektiv s 14x spremenljivo goriščnico. Fotoaparat skuša biti čim preprostejpi, zanimiv je vrtljiv izbirnik na vrhu fotoaparata. Namesto klasičnih fotografskih programov izbiramo med avtomatskimi načini, ki naj bi bili uporabnikom blizu. Mačke, hiše ponoči in podobne sličice nas prepričujejo za lažjo izbiro. Tu je tudi vrtljiv gumb na zadnji strani za hitrejšo izbiro nastavitev. Bližnjic do nastavitev hitro zmanjka in potrebno je brskanje po meniju. Nikon S8200 ne skriva, da je namenjen predvsem tistim, ki jim je za tehniko bolj malo mar.
Olympus SZ-20 je novinec z malo drugačnim videzom. Če ga pogledamo od spredaj, imamo občutek, kot da gre za velik fotoaparat, a pogled od zgoraj pokaže čisto normalno debelino. Pravzaprav sta odebeljena le desni del za boljše držanje in sam objektiv. Drugi Olympusov novinec, VR-310 ima bolj klasično obliko in je tokrat prevzel krono najmanjšega. Slednje tudi na račun objektiva, saj ima le 10x spremenljivo goriščnico v primerjavi z drugimi. SZ-20 je v zlati sredini z 12,5x spremenljivo goriščnico. Zadnja stran obeh fotoaparatov je tako rekoč identična, le da ima SZ-20 vrtljiv gumb, ki ga VR-310 nima. Meniji so tudi enaki in dobro pregledni.
A preden se spustimo v to, kdo ima daljšega, si poglejte spodnje primerjave. Prva skupina posnetkov je narejena pri najširši goriščnici, drugi pri najdaljši. Pri širokem kotu na prvi pogled ni velikih razlik. Trije imajo 24 oziroma 25 mm goriščnico, le Canon ima 28 mm. V prostorih se razlika, čeprav na videz majhna že pozna. Pri najdaljši goriščnici pa je razlika med 240 mm, kolikor zmore Olympus VR-310, in 350 mm, kolikor ima Nikon S8100, vidna, a koliko nam pomeni? Če ste lovec na razdalje, vam bo to tako ali tako prekratko, v drugih primerih med fotoaparati ni take razlike. Še vedno si lahko pomagamo z izrezom, saj število pik za to več kot zadostuje. Vsekakor je širši kot uporabnejši kot teleobjektiv.
UPRAVLJANJE IN DELOVANJE
Malčkom se vidi, da so v namenjeni predvsem nezahtevnim uporabnikom. Izstopa le Canon, ki ima v glavnem izbirniku tudi klasične fotografske programe. Pri njem so možnosti hitro dostopne, podobno ima urejeno tudi Olympus. Le Nikon se malo bolj zakoplje v menije in se sprašujemo, koliko je to povprečnemu uporabniku sploh všeč. Če pomislimo s perspektive nekoga, ki bi rad fotografiral čim preprosteje, potem je Nikonov pristop s sličicami na izbirniku še daleč najboljši. A takoj, ko želi kaj več, je Olympusov oziroma Canonov pristop uporabnejši. Oba imata podobno rešitev s pokončno orodno vrstico, kjer nastavljamo vse možnosti. Pri tem nas Canon pusti tam, kjer smo končali, Olympus pa nas znova pošlje na vrh. Vsi pa imajo pod- oziroma nadosvetlitev takoj pri roki.
KAKOVOST SLIKE IN VIDEOPOSNETKOV
Različna tipala, na koncu zelo podoben rezultat. Kaj več od tako majhnih tipal niti ne moremo pričakovati. Ali pač? Pravzaprav izstopa le eden, Olympus VR-310. Žal ne v pozitivnem smislu, saj šum daleč najbolj pokvari sliko. Preostala trojka je dokaj blizu, pri ISO 800 še kar spodobno ohranjajo detajle. Napredek se torej kaže tudi tu, nekaj na račun boljših tipal, veliko tudi na račun boljših algoritmov za odstranjevanje šuma. Le mislimo si lahko, kako bi se obnesla nova tipala z bistveno manj pikami, recimo 8 milijonov ali celo 5 milijonov. Tu bi bila razlika še očitnejša in kompaktni fotoaparati veliko uporabnejši. Video je drugo področje, kjer so ti malčki zanimivi. Na eni strani razpon goriščnice, na drugi ločljivost 720p, skupaj mini žepni kamkorder. Tudi tu izstopa Olympus VR-310, saj nima možnosti spremembe goriščnice med snemanjem, medtem ko drugi to imajo. V ločljivosti videa vodita Olympus SZ-20 in Nikon S8200, oba namreč imata možnost snemanja v ločljivosti 1080p. Če veste, kaj z njim, odlično, sicer vam priporočamo 720p. HD-video je namreč zahteven za obdelavo in za obdelavo nekajminutnega videa v ločljivosti 1080p boste lahko čakali tudi desetkrat več časa, kolikor je dolžina videa.
Za konec nam ostane le še komentar, a k slednjemu so potrebne tudi cene. Olympus VR-310 (priporočena cena 150 €), je krepko najcenejši. Sledita mu Canon SX150 (priporočena cena 200 €) in Olympus SZ-20 (priporočena cena 220 €), Nikon S8200 pa je bistveno dražji (priporočena cena 280 €). Z vidika cene je torej najbolj smiseln nakup najcenejšega, a če vam dobrih 50 € več ne igra pomembne vloge, toplo priporočamo Olympus SZ-20 ali Canon SX150. Prvi je sicer še malce dražji, a ima širši kot in je krepko manjši kot Canon. Nikon S8200 ima sicer res najdaljši razpon goriščnice, a je še za 60 € dražji. Ker ne prinaša ničesar novega v primerjavi s prejšnjima kandidatoma, smo nad tako razliko v ceni rahlo začudeni. Razlika ni majhna in za ta denar si lahko omislimo dodatno baterijo, torbico in pomnilniško kartico. Krono najboljšega na tem preizkusu si je izboril Olympus SZ-20, slediko mu Canon SX150, Nikon S8200 in Olympus VR-310. Nakup slednjega se splača le, če ste skrajno nezahtevni in vam je cena zelo pomemben dejavnik.
Malčki se torej spreminjajo in prinašajo nove možnosti, na nas pa je, da jih čim bolje izkoristimo. A eno je kot na dlani − čas videokamer se neizogibno izteka.
Moj mikro, december 2011 | Alan Orlič Belšak
