Atraktivne fotografije ne nastanejo zgolj po naključju, temveč zahtevajo veliko znanja in dela ter dolgoletnih izkušenj fotografa. Bistvo športne fotografije je ujeti določen trenutek pri športnem dogodku. To zahteva od fotografa precejšnjo zbranost in predvsem poznavanje športa in navade športnikov, ki jih fotografira. Pomembno je, da fotograf točno ve, kaj dela, in da obvlada celoten potek fotografiranja. Obvladovati mora opremo, ki jo uporablja pri fotografiranju, in upoštevati vsebinski ter fotografski vidik.
Pri fotografiranju dogodka ni časa za ukvarjanje z opremo. Ni časa za iskanje kadrov in merjenje svetlobe. Fotograf se mora na takšno fotografiranje zelo dobro pripraviti že veliko pred samim dogodkom. Ogled terena in poznavanje športa sta ključnega pomena za uspeh fotografiranja. Kadre in postavitev opreme na terenu že vnaprej skrbno določimo, prav tako način fotografiranja in izbor objektivov, ki bodo potrebni pri fotografiranju.

HITRO, OSTRO, KAKOVOSTNO

Fotografska oprema za fotografiranje športnih dogodkov se precej razlikuje od običajne.

Fotoaparati, ki jih uporabljajo športni fotografi, so zmožni posneti veliko zaporednih posnetkov v sekundi. Najnovejši digitalni zrcalnorefleksni fotoaparati naredijo tudi do 11 posnetkov v sekundi. Neprekinjeno zajamejo več kot 100 posnetkov v seriji, preden se ustavijo in začnejo shranjevati fotografije na kartico.

Sistem samodejnega ostrenja ali avtofokus (v nadaljevanju AF) je veliko bolj izpopolnjen kot tisti, ki jih najdemo v kompaktnih digitalnih aparatih. Opazna je predvsem razlika v hitrosti in odzivnosti ostrenja, kar pa je še posebej zaznati v slabih svetlobnih razmerah. Natančno in ostro sledenje športniku med gibanjem pa omogoča veliko število AF-točk v aparatu, ki so zelo občutljive in natančne. Profesionalni zrcalnorefleksni fotoaparati imajo še mnogo drugih funkcij in parametrov, ki vplivajo na delovanje AF-sistema in jih je moč prilagoditi razmeram fotografiranja. Tako je mogoče v posebnih menijih nastaviti odzivnost gorišča na objekte, ki niso v gorišču in se gibljejo mimo točke, kjer ostrimo. V takih primerih lahko AF-sistem popolnoma ignorira ali pa prenese ostrino na tak objekt. Izbiramo lahko tudi število AF-točk, ki bodo aktivirane, in določimo avtomatiko, ki v danih razmerah zaklene gorišče, ob nenadnem premikanju pa ponovno aktivira sledenje gorišča motivu.

Za športnega fotografa pa je predvsem pomembno, da ima aparat s katerim fotografira, zelo kratek čas zatemnitve zrcala. Pri športni fotografiji je bistvo ujeti točno določen trenutek, in predolga zatemnitev v iskalu fotoaparata bi pomenila, da lahko fotograf ta trenutek zamudi.

Največji napredek pri zrcalnorefleksnih digitalnih aparatih je opaziti pri kakovosti fotografij, posnetimi z visokimi ISO-nastavitvami občutljivosti. Visoka ISO-nastavitev omogoča zelo kakovostne posnetke pri fotografiranju v slabih svetlobnih razmerah. Določeni aparati, namenjeni za športno fotografijo, imajo možnost nastavitve do 12.800 ali celo 25.600 ISO, pri tem pa je kakovost posnetka zadovoljiva. Visok ISO pride do izraza ter omogoča ostre fotografije pri športih, ki se odvijajo v slabih svetlobnih razmerah in kjer uporaba bliskavic ni mogoča. Z visoko ISO-nastavitvijo in z uporabo svetlobno močnih objektivov dobimo zelo kratke zaklopne čase, ki na fotografiji »zamrznejo« gibanje športnika.

ZATESNJENA OHIŠJA

Ohišja profesionalnih fotoaparatov so po pravilu zatesnjena proti vodi in prahu. Zatesnitve so tudi na vseh gumbih in premikajočih delih , ki preprečujejo, da bi voda in kondenz prišla v notranjost aparata. Športne prireditve se odvijajo v vseh vremenskih razmerah, zato mora biti tudi vsa druga fotografska oprema prilagojena fotografiranju v različnih vremenskih razmerah.

OD TELEOBJEKTIVOV DO RIBJIH OČI

Zelo pomemben del fotografske opreme pri športni fotografiji so objektivi. Objektivi, ki jih uporabljamo pri športni fotografiji, so ponavadi večjih goriščnic, da bi se lahko s fotografijo čim bolj približali motivu. Odvisno od športe panoge se ponavadi uporabljajo teleobjektivi z goriščnicami, večjimi od 200 mm (300,400, 600 in več mm). Pri fotografiranju športov, kjer se objekt premika z veliko hitrostjo, uporabljamo objektive z zelo velikimi goriščnicami. Razlog je predvsem ta, da večja razdalja med fotografom in motivom »ubije« hitrost premikanja, zato ima fotograf več možnosti, da ujame zanimiv trenutek in pri tem dobi ostre fotografije, hkrati pa ima AF-sistem v aparatu tudi več možnosti, da nastavi ostrino pri določenem posnetku.
Dobra lastnost teleobjektivov, ki jo v športni fotografiji s pridom uporabljajo pa je tudi stiskanje perspektive. Teleobjektivi povzročijo, da je ozadje na fotografijah vidno bližje kot v resnici. S tem se ustvarijo večje enakomerne ploskve v neostrem zadnjem planu. Tako je manj možnosti, da bi nebistveni detajli v ozadju vplivali na kompozicijo fotografije. Velika odprtina zaslonke in večje goriščnice pri teleobjektivih tudi lepo zameglijo ozadje. Glavni motiv tako izstopi iz kadra in s tem pritegne vso pozornost nase.

Velik vpliv na ostrino fotografij pa ima poleg že omenjenega tudi AF-sistem ostrenja v objektivu. Profesionalni objektivi imajo tako imenovani ultrasonični ali USM (pri Canonu) AFS (pri Nikonu) sistem premikanja skupine leč, ki nastavljajo ostrino znotraj objektiva. Ta sistem ima pogon za premik leč vdelan v objektiv in je veliko hitrejši ter natančnejši od klasičnega pogona, ki je ponavadi v aparatu.
Seveda v športni fotografiji ne uporabljamo samo teleobjektivov. Čeprav je večina fotografij posneta na tak način, pa v določenih športnih panogah uporabljajo predvsem širokokotne objektive, zlasti pri novejših trendovskih športih, ki vključujejo tudi precej akrobatskih elementov in skokov. Velikokrat vidimo fotografije s takšnih športnih prireditev, ki so bile narejene s posebnimi ultraširokokotnimi objektivi ali fish eye objektivi, ki zajamejo vidni kot 180 stopinj. Narava motiva je pri teh športih takšna, da je treba športnika prikazati skupaj z okoljem, v katerem nastopa. Ker so takšni športi precej trendovski, so objavljene fotografije zelo specifične in poskušajo podajati tudi »life style« športnikov. S tem pa se razširi vpliv športne fotografije tudi na druga področja življenja.

HOP, CEFIZELJ ...!

V zadnjem času imajo skoraj vsi profesionalni objektivi vdelan sistem za stabilizacijo slike. Ta odlično deluje tudi takrat, ko z aparatom sledimo premikajočemu se motivu. Ta sistem s pomočjo majhnih žiroskopov, vdelanih v objektiv, zazna drobne tresljaje in premike ter v delčku sekunde izvrši korekcije. Tresljaji se izničijo, fotografija pa je kljub daljšim zaklopnim časom in premikom objektiva ostra. S takšnim sistemom stabilizacije lahko fotografiramo iz roke brez uporabe stativa s 3−4 stopnje daljšimi časi kot sicer, pri tem pa dobimo ostre fotografije. Res pa je, da vsa ta tehnologija občutno podraži tovrstne objektive, tako da so ti dostopni večinoma profesionalnim fotografom.

BLISKANJE NA DALJAVO

Obvezna oprema športnih fotografov so tudi bliskavice. Pri večini proizvajalcev opreme najdemo brezžične bliskavice, ki jih je moč postaviti daleč stran od mesta, kjer stoji fotograf, ta pa jih lahko proži na daljavo prek aparata in oddajnika.

FOTOGRAFIJE LETIJO V NEBO

Na vsak pomemben športni dogodek (kot je recimo velika nagrada formule 1) velike svetovne agencije pošljejo ob svojih še neodvisne (freelance) fotografe, ki pokrijejo vsak delček proge. Tako nastane velika količina fotografij, tudi po več deset tisoč. Vsi posnetki gredo v računalniško postprodukcijo, kjer fotografije izberejo in obdelajo. Pri fotografiranju dvoranskih športov je vse bolj v rabi sistem za brezžični prenos podatkov iz fotoaparata v računalnik, kjer jih lahko že takoj pogledajo, naredijo izbor in pošljejo naprej v uredništvo. V prodajni izbor pride vsega 200–300 fotografij. Prodaja tako nastalih posnetkov več kot pokrije visoke stroške produkcije. V tem poslu ni prostora za naključja in oprema ne sme biti šibak člen.

Vsa ta napredna tehnologija od fotografa zahteva podrobno poznavanje opreme. Ob običajnih fotografskih znanjih mora fotograf danes vsaj do neke mere obvladati tudi stvari, ki včasih niso bile neposredno povezane z fotografijo. Vsekakor je športna fotografija postala tehnično veliko bolj prefinjena in obsežna. S fotografiranjem velikih športnih dogodkov se tako ukvarja velik tim ljudi. Njihova skrb je, da do nas pridejo samo najboljše fotografije, s tem pa postavljajo na področju športne fotografije čedalje višje standarde.

Objavljeno: Moj mikro Februar 2008 | Bojan Stepančič