Najboljši fotoaparat je tisti, ki ga imamo vedno poleg. Marsikdo uporablja za sprotno beleženje dogodkov kar mobilni telefon, a slednji so še vedno slabši od večine kompaktnežev. Če so dovolj dobri, pa je sama naprava tako draga, da težko upraviči nakup le zaradi fotografskega dela. Cene čisto spodobnih kompaktnežev z vrsto funkcij se začnejo že pri 60 evrih, a tokrat bomo šli kar nekaj stopnic višje, med vodotesne fotoaparate.
Ti so zanimivi zaradi vrste možnosti. Praviloma so dovolj majhni, da jih imamo vedno v žepu, večina jih je odporna na udarce, in tudi ko so vklopljeni, objektiv ostane v samem fotoaparatu. To je še posebej pomembno, saj so s tem snovalci zmanjšali možnost vdora vode v ohišje, fotoaparat pa ohranili majhen. To jim je uspelo s posebnim trikom, objektiv je v fotoaparat postavljen vzdolžno, na vrhu pa ima ogledalce, ki preusmeri pogled na prednjo stran. To potegne za seboj tudi nekaj nevšečnosti, objektivi ne morejo imeti velike svetlobne moči in kvaliteta fotografije je malce slabša v primerjavi s klasičnimi objektivi. A pri današnjih milijonih točk je to praviloma nepomembno, razen če ne delamo povečav, večjih kot A4. Slednje je pri kompaktnežih bolj izjema kot pravilo.
Olympus TG-620
Prvi žepni malček, ki smo ga tokrat pregledali, je cenejši od obeh, za približno 35 evrov glede na priporočeno ceno. Ponuja vodotesno ohišje do globine petih metrov, odpornost na padce z višine metra in pol ter odpornost na mraz do –10 stopinj Celzija. Oblika je klasična, na levi strani zgoraj je objektiv, na sredini bliskavica in poleg nje LED-osvetlitev za pomoč pri makro fotografiji. Gumbov ni veliko, največ opravimo kar s štirismerno veselo paličico, kot smo ji rekli včasih, in pritiskom na njo. Vse je seveda menijsko vodeno, kar je tudi pričakovano. Fotoaparat ima dva pokrova, prvega za pomnilniško kartico in baterijo, drugega za USB- in HDMI-izhod. Oba sta zaščitena pred naključnim odpiranjem z dodatnim varnostnim zapiralom. Omeniti je treba še eno malenkost – sam objektiv. Slednji je brez zaščite, tako kot pri večini podvodnih fotoaparatov. Načeloma to ne pomeni nič slabega, če nimate v istem žepu poleg fotoaparata še ključev ali kakšnega drugega ostrejšega predmeta oziroma to pomeni, da morate biti bolj previdni.
Olympus TG-820
Dražji in malenkost večji je drugi Olympusov novinec, ki se ponaša s krepko boljšimi tehničnimi lastnostmi ohišja. Globina potapljanja je omejena na deset metrov, odpornost na padce je višja še za pol metra, a glavna razlika je v sami obremenitvi fotoaparata – do sto kilogramov teže lahko pritisne nanj. Kar pomeni, da se nanj lahko mirno usedete, malček pa bi to moral zdržati brez težav. Preostalo je dokaj podobno predhodniku, le dve razliki sta: objektiv ima avtomatski zaščitni pokrovček in pokrov za baterijo, pomnilniško kartico, USB- in HDMI-vtič je skupen. To predstavlja še manj tveganja za vdor vode v ohišje, zaradi tega je tudi razumljiva večja globina.
Od tu naprej sta si fotoaparata tako rekoč enaka. Objektiv ima petkratno spremenljivo goriščnico (od 28 do 140 mm), tipalo ima dvanajst milijonov točk in je tipa CMOS, meniji so do pikice enaki. Le LCD-zaslon je pri TG-820 še malo boljši, zmore milijon točk proti 460.000, kot jih ima TG-620.
Kvaliteta fotografije
Ker imata oba fotoaparata enako notranjost, bi pričakovali, da razlik ne bo. Res jih ni. So pa zanimive možnosti, ki jih ponuja novo tipalo in obdelava signala. Pri ločljivosti treh milijonov točk zmoreta malčka kar 60 posnetkov na sekundo, vendar največ sto naenkrat. Na srečo je še počasnejši način, ki zmore le petnajst posnetkov pri isti ločljivosti in enakem številu. Tudi pri polni ločljivosti se čisto spodobno obneseta, pet posnetkov na sekundo, največ 25 hkrati. Med novimi programi v fotoaparatu najdemo tudi HDR-način, namenjen fotografiranju v protisvetlobi. Lahko ga seveda uporabimo tudi v druge namene, nam pa dosvetli temne dele fotografije. Glede na to, da fotoaparat po zajetju posnetka fotografijo še nekaj časa obdeluje, gre zelo verjetno le za programsko rešitev, ki ne upošteva sestavljanja več posnetkov v enega. Razočarani smo bili tudi nad sestavljanjem panoram, to je daleč od novosti, ki jih ponujajo drugi novi modeli. Tri fotografije zajamemo s pomočjo fotoaparata, nato jih ta poskuša sestaviti. Večinoma mu ne uspe, zato raje uporabite katero od orodij na domačem računalniku. Občutljivost naj bi bila zaradi novega tipala, ki ima manjše število pik, boljša in posnetke smo primerjali s starejšim Sonyjem TX-10. Slednji ima šestnajst milijonov točk, in kar lahko zaključimo, je, da je Sony svojo nalogo opravil odlično. Z novima Olympusoma so si dokaj blizu, večjih razlik nismo opazili.
Zdaj se lahko vrnemo k zgornjemu vprašanju: kateri fotoaparat kupiti? Glede na zelo majhno razliko med priporočenima cenama je nakup dražjega modela več kot smiseln. Boljše tesnjenje in zaščita objektiva sta dobra razloga za premostitev razlike. Razen če vam 35 evrov razlike pomeni zelo veliko, a v tem primeru o takem fotoaparatu raje ne razmišljajte. Zaradi tega nas tudi čudi, zakaj je Olympus nastavil tako majhno razliko med modeloma, ko pa je razlika v ohišju tako velika. Smiselna bi bila vsaj dvakratna, če ne celo trikratna od zdajšnje, kar bi TG-620 naredilo veliko privlačnejšega za nakup. Kako se bo na to odzval trg, pa bomo še videli.
Moj mikro, april 2012 | Alan Orlič
