Vzrokov za to je veliko, a preden se jih lotimo, poglejmo, kaj vse fotoaparat naredi od trenutka, ko se zaklop zapre in tipalo pošlje podatke naprej v obdelavo. Večina današnjih fotoaparatov zajame sliko vsaj v 12-, če ne celo v 14-bitni barvni globini. JPEG jih podpira le osem, kar pomeni, da se pri pretvorbi dobršen del informacije izgubi, poleg tega se pri tem nepovratno zapiše tudi barvna informacija o izravnavi beline. Vsa ta obdelava poteka v samem fotoaparatu in prav veliko vpliva na to nimamo. Ko izberemo izravnavo beline oziroma jo prepustimo fotoaparatu, ni več poti nazaj. Nekaj, kar v RAW-programu z lahkoto popravimo z enim klikom, nam lahko z JPEG-posnetkom vzame kar nekaj časa. Zapis v RAW-obliki nam prepušča veliko več svobode, ki se jo izplača izkoristiti.
Pogledali smo kar nekaj programov za Windows okolje, ki trenutno krojijo sam vrh. Poleg same razlike v ceni je tu tudi razlika v načinu obdelave, porabi sistemskih sredstev in seveda ceni. Na voljo so tudi odprtokodne rešitve, o njih v okviru. Preizkusili smo pet različnih programov, začnimo s starostjo.
Phase One Capture One 6
Med prvimi, ki je zaslutil moč surovega zapisa, je bil danski Phase One. Orodje, ki so ga razvili za svoje digitalne zadke, so priredili tudi za druge in tako začeli svoj pohod. Program ima več glavnih pogledov, ki jih lahko priredimo po svoje. Pozna vrsto možnosti, najbolj znan pa je po dobri obravnavi kožnih tonov. Manjše popravke, kot so odstranjevanje smeti na tipalu ali odpravljanje manjših popravkov s čopičem, lahko naredimo kar v samem programu. Na voljo sta dve različici, Express in Pro, prva je dokaj gola in je primerna predvsem za začetnike, ki se ne želijo preveč ukvarjati z dodatnimi nastavitvami.
Adobe Lightroom 4 beta
Adobe je na to tržišče prišel skozi stranska vrata, z nakupom drugega podjetja je prevzel njihovo osnovno rešitev in jo krepko nadgradil. Če sta prvi dve različici še zaostajali za drugimi, sta tretja in zdaj četrta postavili stvari v drugačno luč. Adobe je prav tako program razdelil na več razdelkov, od uvoza do izvoza za spletno stran. V zadnji različici so dodali pripravo in izvoz za tisk knjig ter dodajanje GPS-informacije v posnetek. Glavna moč programa je v dodatnih vtičnikih in razširitvah, podobno kot v samem Photoshopu, le da so tu drugače zasnovani. Poleg tega dobro skrbi za knjižnico posnetkov in zna upravljati z varnostnimi kopijami.
DxO Optics pro 7
Še drugi evropski program, tokrat francoski. Logika je tu malo drugačna, saj snovalci pravijo, da je fotoaparat celota z objektivom. Za večino pomembnejših fotoaparatov in objektivov so razvili posebne module, ki popravijo optične napake. Na prvi pogled je program še najbolj preprost, a ima kar nekaj možnosti, med ostalim tudi razširitev dinamičnega razpona s HDR-funkcijo. Dodatna možnost programa je modul, ki simulira različne fotografske filme in njihove barve, a ga je treba doplačati. Kljub nekaterim zanimivim možnostim se je program izkazal za dokaj počasnega, tako pri obdelavi kot pri izvozu v JPEG.
Corel AfterShot Pro
Podobno kot Adobe je tudi Corel prišel do programa za obdelavo RAW-posnetkov, kupili so Bibble Labs in njihov proizvod rahlo dodelali ter mu dali novo ime. AfterShot Pro se ni prav veliko spremenil, glavni poudarek je na obdelavi. Ima kar nekaj podzavihkov, ki si jih lahko postavimo po svoje. Podobno kot Lightroom tudi ta program pozna vtičnike, eden od zanimivejših je Noise Ninja. Osnovna različica je že vgrajena, razširjeno je treba dokupiti. Ima tudi dober modul za pretvorbo v črno-bele posnetke, ki simulira različne fotografske papirje in filme. AfterShot Pro je eden od hitrejših programov, poleg tega je tudi med cenejšimi.
Cyberlink Photo Director 3
Tudi ta program je za zdaj še v beta različici, a glavni obrisi so znani. Cyberlink je za osnovo vzel kar Lightroom in večino možnosti bolj ali manj prenesel v svoj program. K temu so dodali še nekaj zanimivih možnosti, kot so odpravljanje napak na portretih, na primer dodatno beljenje zob ali povečevanje kontrasta na očeh. A niso se ustavili le tu, dodali so še odpravljanje gubic in glajenje kože. Možnosti je sicer preprosto pobrati, zaplete se pri algoritmih za njimi. Tu se vidi, da ima Adobe več znanja, saj bolje odpravi šum in prikaže več detajlov. Ker je program še v beta različici, se utegne še kaj spremeniti, a bistvenih sprememb ne pričakujemo. Cyberlink se je odločil, da bo resno mešal štrene večjim, le še pravo ceno mora določiti.
Oloneo PhotoEngine
Program z najmanj možnostmi, a po drugi strani zanimiv zaradi sestavljanja HDR-posnetkov. Pogrešali smo na primer odstranjevanje šuma ali dosvetlitev temnih delov, tega v tem programu ne boste našli. Zato pa ne varčujejo pri možnostih sestavljanja HDR-posnetkov. Program, ki bi ga priporočili z zadržkom.
S programi smo opravili karseda hitro, ker nas je zanimalo nekaj čisto drugega: kako se obnesejo v praksi oziroma kako se obnesejo pri obdelavi posnetkov, narejenih s starejšimi fotoaparati. Pogledali smo tri fotoaparate, predpotopnega Nikona D70 (letnik 2004), malo novejšega Sonyja R1 (letnik 2005) ter tako rekoč novinca Panasonic GF2 (letnik 2010). Za Nikona in Sonyja je značilno, da imata dokaj slab JPEG-izvoz iz fotoaparata, zato nas je zanimala razlika v primerjavi z RAW-posnetkom. Panasonic ne blesti pri višjih občutljivostih, tudi tu nas je zanimalo, kaj programi zmorejo v primerjavi z JPEG-om iz fotoaparata. Rezultati so več kot spodbudni in vsi glavni programi z izjemo Oloneo PhotoEngina so svoje delo opravili odlično. Pri večini smo brez težav odpravili barvni šum, posvetlili temne dele in pravilno nastavili izravnavo beline. Vsak program malo po svoje obdeluje šum, kar je seveda pričakovano. Tudi pri detajlih so razlike, seveda so odvisne od načina obdelave šuma. Razlika med programi je pri reševanju svetlih delov fotografije. Nekateri to opravijo dobro, pri drugih se zaplete. Pričakovano sta se najboljše obnesla Lightroom in Capture One Pro. AfterShot Pro jima sledi tesno za petami, za njim pa DxO Optics in PhotoDirector. Kot najslabši program se je izkazal PhotoEngine in njegovega nakupa ne priporočamo, razen če se ne ukvarjate s HDR-fotografijo. Tu ima kar nekaj naprednih in zanimivih možnosti. Glede na to, da imajo vsi programi 30-dnevno preizkusno obdobje, jih hkrati preizkusite več z istimi datotekami. Pri tem preizkusite skrajne pogoje, od visokih občutljivostih do preosvetljenosti. Nekateri programi se bolje ujamejo z enimi, drugi z drugimi fotoaparati. Predvsem pa nas je presenetilo dejstvo, da se morda namesto nakupa novega fotoaparata izplača razmisliti o nakupu RAW-programa. Razlika med JPEG-datoteko iz fotoaparata in obdelano RAW-datoteko je velika in seveda v korist slednje, naložba v program pa veliko manjša kot v nov fotoaparat. Vsekakor vredno razmisleka, kako starejši opremi dati nov zagon.
