Vsake toliko časa pa je na trg prišel kos opreme, ki je pomenil most med dvema svetovoma, naprava, ki je za manj denarja in malo več truda dajala skoraj tako dobro kakovost, kakor je to bila profesionalna oprema in mnogi avtorji so to s pridom uporabljali. Če se le spomnimo npr. Sonyjevega sistema Hi-8 ali npr. JVC in Digital-S – toda vseeno sta bila ta sistema v višjem cenovnem razredu in nista dobila pravega kultnega statusa. Ta pa je pripadel Canonovemu kamkorderju XL-1, spoju poceni DV-tehnologije in vrhunske kakovosti opreme. Naprava, ki ji skoraj ni bilo nič očitati in je pomenila stopnico v profesionalni svet mnogim avtorjem in pomoč mnogim profesionalcem. Toda razvoj je šel naprej in pričakovali smo naslednika, ki bi bil vzporednica XL-1 v svetu HDTV– nekaj novega, korak naprej ... XL-H1 je bila preveč podobna stari kameri in manjkal je učinek presežka in tudi cenovni razred je bil previsok. Precej je ponujal JVC s svojim GY-HD100 (in 200), ne smemo pozabiti tudi Panasonica in njegovega DVCPRO100 kamkorderja HVX-200, toda veedno je manjkalo še nekaj malega, nekaj..., kar je kot kaže, dal Sony s svojim novim kamkorderjem XDCAM-EX1. Kot je videti, je naslednik rojen.

SLIKA ZA NAJZAHTEVNEJŠE

Sony je pri izdelavi te kamere sodeloval z uporabniki, s profesionalnimi snemalci, ki vedo, kaj hočejo z opremo in kaj pri njej potrebujejo. Že samo ime pove, da je kamkorder v višjem kakovostnem razredu – formatu XDCAM, ki sliko namesto s 25 Mb/s snema z zapisom podatkov 35 Mb/s. Skoraj 50 % večji zapis pomeni več kot 50 % boljšo sliko, saj pri tem pretoku podatkov kakovost narašča bolj kot količina podatkov. Sliko in zvok snema na pomnilniške kartice nove generacije – format SxS, ki omogoča velike kapacitete in hitrejši prenos podatkov od starih na PC-vodilu zasnovanih kartic, ker je vezan na vodilo PCI-Express. Trenutni prenos podatkov omogoča konstanten prenos 800 Mb/s in hipen do 2,5 Gb/s, kar zadostuje za potrebe HDV in XDCAM in omogoča prenos posnetega materiala v računalnik 23-krat hitreje kot zajem teh podatkov. Ker ta format kartice podpira tudi SanDisk, in ne le Sony, ki je proizvajalec kamere (drugače kot na primer Panasonicov sistem P2, ki ga proizvaja samo Panasonic), lahko pričakujemo hitrejši razvoj in tudi nižje cene kartic. Na eno 16 MB kartico lahko posnamemo 50 minut materiala HQ, ki ga prenašamo v računalnik cca. 15 minut. V kamkorderju imamo lahko dve kartici in snemanje se nadaljuje z ene na drugo brez premora. Prednost snemanja na kartice je tudi to, da dobimo po končanem snemanju vse posnete kadre že razkadrirane in nam jih ni treba pred prenosom razrezati – vsakdo, ki je kdaj montiral ve, kolikšna poraba časa je to.

Primerjava podobnih kadrov med kamerama EX1 in Canon HV90 pokaže, kaj dobimo za razliko v ceni. Manj šuma, boljša definicija barv, višji kontrastni obseg.

NATANČEN NADZOR OPTIKE IN SLIKE
Seveda pa to ni glavna in edina prednost nove kamere. Tisto, kar jo loči od drugih, je objektiv, narejen v sodelovanju s podjetjem Fujifilm in njihovim optičnim oddelkom Fujinon. Izdelali so objektiv, ki sicer ni izmenljiv, toda zadošča vsem zahtevam, ki jih potrebuje sodoben videast. 14-kratni širokokotni optični zum (ekvivalenten razponu od 31,5 mm do 440 mm pri 35 mm fotografskem formatu) z največjo zaslonko 1,9 in vdelanim optičnim stabilizatorjem slike omogoča ročno upravljanje vseh treh glavnih funkcij objektiva – zaslonke, žariščne dolžine in ostrine. Prav ročno upravljanje ostrine, oddaljenosti motiva od kamere, in natančno upravljanje z ostrino so lastnosti, ki smo jih pogrešali pri vseh kamerah z vdelanim objektivom in tudi pri Canonovi XL-1. Vsi drugi tehnični dodatki, kot so AF- in MF-asistent, možnost natančnega ročnega ostrenja s povečavo slike v iskalu, ojačitev in obarvanje ostrih robov na sliki in funkcija kontrole globine ostrine so snemalcu samo še v pomoč, da lahko popolnoma nadzoruje vse parametre ostrine slike. Elektronika omogoča tudi zelo natančno uravnavanje poteka zumiranja slike – funkcije, ki je ne najdemo niti pri večini samostojnih objektivov, katerih cena precej presega ceno celotnega kamkorderja.

Za zajem slike so razvili popolnoma nov sistem treh polovic palca velikih senzorjev CMOS, ki zajemajo HD-sliko v polni ločljivosti 1080 x 1920 pik, (za razliko od sistemov HDV, ki zajemajo sliko v ločljivosti 1080 x 1440 pik in jo pozneje interpolirajo v velikost 1080 x 1920 pik − seveda ima kot vsaka tudi ta interpolacija posledico izgube ostrine in kakovosti slike) ali v ločljivosti 720 x 1280 pik. Sistem omogoča zajem slik z različno frekvenco – od ene slike na sekundo do 50 slik na sekundo v ločljivosti 720p in od 1 slike do 25 slik na sekundo pri ločljivosti 1080p kot tudi intervalno snemanje posameznih sličic v določenem časovnem intervalu in funkcijo frame recording, namenjeno zajemu določenega števila slik pri vsakem pritisku na gumb, kar je idealno za nekatere tehnike animacije. Nominalna občutljivost senzorja je F10 pri 2000 luksih. Nekateri sicer vidijo pomanjkljivost, ker kamera ne snema v standardni ločljivosti PAL, toda dandanes je končni prepis iz visoke v standardno ločljivost ob visoki kakovosti funkcija vsakega dobrega programa za montažo video zapisa. Hitra in počasna frekvenca snemanja omogočata pravo, ne zgolj interpolirano upočasnitev ali pospešitev gibanja, tako da bodo uporabniki zdaj deležni te funkcije tudi v tem cenovnem razredu.

Ogromna pridobitev za nadzor slike je tudi prikaz zajete slike v obliki histograma. Vsak, ki se nauči brati te podatke, lahko računa na popoln nadzor tako osvetlitve kot tudi barvne usklajenosti posnetka. Zahtevnejši uporabniki lahko nastavijo tudi različne gama funkcije, privzete iz Sonyjeve studijske tehnologije CineAlta, namenjene filmskemu snemanju. To omogoča popolno nadzor slike tudi v razmerah, ko nam zaradi premočne svetlobe ali nizke osvetlitve LCD-zaslon ne prikazuje uporabne ali realne slike.

K profesionalni uporabnosti lahko dodamo še dva avdio vhoda XLR, izhod HD SDI 14,4 V napetost napajanja, kar mu omogoča uporabo vseh sodobnih Li-ionskih baterij. S tem je dosežena avtonomija delovanja in po zaslugi nizke porabe tudi neodvisnost snemalca od električnega omrežja – izredno koristno na dolgih dokumentarnih snemanjih v divjini.

Trenutna cena kamkorderja v Evropi je okoli 7000 evrov. Zaradi izjemnega povpraševanja Sony že zamuja z dostavami kupcem. Poleg kamere moramo dokupiti še bralnik kartic SxS in programsko opremo za prepoznavanje formata XD cam v vaših priljubljenih programih za montažo.

Sony XDCAM EX1 je vsekakor vrhunsko narejen kamkorder z mislijo na uporabnika. Ali mu bo uspelo doseči status XL-1, bo pokazal čas – toda vsak videast bo z njim dobil orodje, ki ga ne bo pustilo na cedilu.

Objavljeno: Moj mikro februar 2008 | Rajko Bizjak