Temu lahko rečemo tudi boj na nož. Do zadnjega evra. Sony se je prvi odločil za morda tvegano taktiko, a po drugi strani se utegne obnesti. Namreč A3000 je kljub videzu brezzrcalni fotoaparat, kar pomeni, da razen zaklopa nima nobenih drugih zahtevnejših mehanskih delov, kot je zrcalce ali prizma. Stroški proizvodnje bi morali biti dokaj nizki, še zlasti če v zakup vzamemo nekatere komponente, kot je razmeroma majhno elektronsko iskalo in nizkoločljivostni LCD-zaslon. Vse za to, da sta izdelava in s tem končna cena čim nižji. K temu dodajmo še videz, ki se spogleduje z zrcalnorefleksnimi fotoaparati, in dobimo celotno sliko. Če vas je prvi del zaskrbel, se boste ob nadaljevanju pomirili. V notranjosti se skriva spodobno 20-milijonsko tipalo, upravljanje je preprosto, pomembne možnosti so hitro dosegljive. To je pomembno tako za začetnike kot za zahtevnejše uporabnike, oboji bodo prišli na svoj račun. Če torej odmislimo povprečen prvi del, se slika hitro popravi in novinec postane zelo konkurenčen. Še zlasti s ceno, kajti od drugih vstopnih fotoaparatov je že v samem začetku cenejši. Zanimivo bo spremljati odziv trga in konkurence na ta fotoaparat, kajti po eni strani gredo cene zahtevnejših modelov krepko prek tisočaka, po drugi strani pa so bili vstopni modeli brezzrcalnih fotoaparatov do zdaj praviloma dražji kot podobni zrcalnorefleksni bratje. Na A3000 lahko torej gledamo kot na poskus spremembe pravil. Bomo videli, ali mu bo uspelo.

Moj mikro, november december 2013 | Alan Orlič |