Sigma SD14

Ni veliko proizvajalcev, ki bi imeli tako malo modelov digitalnih fotoaparatov oziroma ti tako počasi kapljajo na trg. Sigma si to lahko privošči, saj imajo največji delež prometa od objektivov in jim fotoaparati pomenijo bolj ali manj le prestiž. Tako so svoj prvi digitalni fotoaparat predstavili šele leta 2002, drugega pa leto pozneje. Na naslednika smo čakali kar tri leta, od prve napovedi na Photokini do prodaje pa je poteklo še pol leta. Inženirji so imeli torej dovolj časa, da so temeljito predelali fotoaparat. To se pozna že po zunanjem videzu, čeprav glede možnosti ostaja SD14 zvest prejšnjim modelom, tudi analognim. Oprijem je dober, dostop do različnih možnosti enostaven in hiter. Fotoaparat pozna le štiri načine fotografiranja, programsko avtomatiko, ki poskrbi za čas in zaslonko, oba polavtomatska načina ter ročni način. Scenskih načinov oziroma sličic ni, kar je že prvi znak, da fotoaparat ni namenjen popolnim začetnikom. Preostalih gumbov ni veliko, poleg LCD-zaslona najdemo klasične možnosti za pregled oziroma brisanje posnetkov. Zelo dobro so postavili gumb za spreminjanje izravnave beline, občutljivosti, velikosti datoteke ter stiskanja, tako da so te možnosti hitro dostopne. Po novem ima SD14 vdelano bliskavico, ki smo jo pri prejšnjih modelih zaman iskali. Dvigne se visoko, aktiviramo pa jo ročno. Povečali so tudi število točk za ostrenje, po novem jih je 5 in so razporejene navzkrižno. To olajša delo v marsikaterem položaju, predvsem pri navpičnem držanju fotoaparata pride do izraza. Snovalci so se potrudili še pri dveh stvareh: iskalu, ki je veliko in svetlo ter postavitvi zaščitnega filtra, ki je pred zrcalom. V primerjavi s prejšnjimi modeli iskalo kaže celotno sliko in ne polnega formata z izrezom. Ali je to bolje ali slabše, bodo odločali uporabniki, predvsem je manj zavajajoče in točno vemo, kaj bomo dobili na sliki. Poleg tega je veliko in svetlo, kar je pravi balzam za oči. Zaščitni filter pred zrcalom olajša čiščenje tipala, saj za to ne potrebujemo posebnih čopičev ali drugih naprav, poleg tega morebitna nečistoča veliko manj zmoti, kar pomeni več brezskrbnega fotografiranja.
V notranjosti se skriva še ena posebnost, Foveonovo tipalo, ki ima tokrat slabih 14 milijonov pik oziroma 4,5 milijona za vsako barvo. V primerjavi z drugimi tipali, kjer prevladujejo zelene in so rdeče in modre v manjšini, jih ima Foveonovo tipalo enako število. Še ena posebnost tega tipala − uporabnih pik za sliko je enako, kot je število pik ene barve, 4,5 milijona. Druga tipala tukaj »goljufajo«, saj si za izračun prave barve v določeni točki pomaga s sosednjimi, brez njih bi jo težko določil. To je ena od glavnih prednosti, na katero stavi Sigma, saj je edini proizvajalec s takim tipalom. Seveda to prinese tudi »slabosti«, kot je razmeroma nizka ločljivost, le 4,5 milijona pik in po drugi strani velika datoteka v zapisu RAW. Poleg tega je bila na začetku podpora njihovemu formatu RAW zelo majhna, zdaj je na voljo že za Adobe Photoshop in Lightroom. Njihov program je sicer dober, a počasen in nima najboljšega poteka dela. Če se vam zdi ločljivost nizka, zaradi tega ne bodite v skrbeh. Sliko lahko brez težav povečate na dvakratno velikost (9 MB) in pri tem ne boste izgubili prav veliko. In kako se Sigma SD14 obnese med fotografiranjem? Lahko zapišemo zelo na kratko: brez večjih posebnosti. Zmotila nas je le malce nenatančna avtomatska nastavitev beline, ki je bila pri dveh posnetkih narejenih z istega stojišča v nekajsekundnem zaporedju različna. Foveonovo tipalo nikoli ni blestelo pri višjih občutljivostih, čeprav se novo obnese malce bolje. Najvišja občutljivost ISO 1600 je uporabna bolj ali manj pogojno oziroma morate biti pazljivi pri osvetlitvi, saj v temnih delih slike ni veliko informacije oziroma risbe. Zato pa fotoaparat pokaže vse svoje prednosti pri ISO 100 oziroma 200, kjer z uporabo zapisa RAW dobite odlično sliko.
Za Sigmine fotoaparate je že od nekdaj veljalo, da na prvi pogled ne ponujajo toliko kot drugi, a so posebni na drugih področjih. Enako velja za novinca, ki bo prišel do izraza predvsem pri zahtevnejših uporabnikih. Kljub začetni ceni fotoaparata, ki je dokaj visoka v primerjavi z drugimi, se to hitro povrne pri objektivih, saj ima Sigma za svoje fotoaparate bistveno ugodnejše cene. To pa že utegne prevesiti končni jeziček na tehtnici, še posebej če želite biti nekaj posebnega, a vseeno imeti kakovostno opremo.

Alan Orlič | Sandi Pelko