Magična beseda je 4K. Ampak preden jo dosežete, vas čaka še en nakup, nakup pomnilniške kartice namreč, ki podpira zapisovanje pri tej hitrosti. A pojdimo po vrsti. GH4 se skriva v tako rekoč enakem ohišju, kot ga je imel že predhodnik GH3, glavne spremembe so seveda v notranjosti. A če ponovimo, za micro 4/3 fotoaparate dokaj veliko ohišje z odličnim oprijemom, kopico gumbov in vrtljivim LCD-zaslonom. Slednji da vedeti, da ni namenjen le fotografiranju, ampak tudi snemanju videa. Ena od pomembnejših sprememb pri ohišju je elektronsko iskalo. Po novem ima 2,3 milijona točk in je v primerjavi s predhodnikom bistveno večje. Tipalo je ostalo pri 16 milijonih točk, povečalo se je število točk za ostrenje, s 23 na 49. In seveda tisto najbolj pomembno, fotoaparat je eden redkih, ki ponuja snemanje v kakovosti 4K. Pravzaprav poleg prihajajočega Sonyja A7S, ki bo še malo dražji, tako rekoč edini, ki to zmore. Za to sta potrebna dva pogoja, že omenjena pomnilniška kartica ali poseben dodatek, ki omogoča čisti 4K-izhod za ločeno snemalno napravo. Poglejmo to še iz drugega zornega kota. V kompletu s tremi objektivi, 7–14 mm, 12–35 mm in 35–100 mm, je najcenejši način, kako priti do spodobnega seta za snemanje v visoki kvaliteti. Vse skupaj vas namreč stane okoli 5000 evrov, komplet pa pokrije goriščnice od 14 do 200 milimetrov pri zaslonki f2.8. Res je, drugje dobite več globinske neostrine, a vas bo podoben komplet stal krepko dražje in boste omejeni le na ločljivost HD. Če dodamo še hitro ostrenje pri snemanju videa, postane vse skupaj še bolj zanimivo. Iz te perspektive ima GH4 zelo ugodno ceno, če gledamo le iz fotografske, pa bistveno manj. Zelo podobno kakovost fotografije dobimo z GX7, ki ima manjše in kompaktnejše ohišje ter tudi nižjo ceno.

Moj mikro, julij avgust 2014 | Alan Orlič