Ni veliko fotoaparatov, ki bi jih uporabniki tako željno pričakovali. Navsezadnje je bil predhodnik D700 predstavljen pred šestimi leti in od takrat se je marsikaj spremenilo. Na primer video, ki ima praktično enakovredno vlogo kot fotografija. Temu primerno sledi podrejenost fotoaparata, kot so mikrofoni, zvočniki in gibljiv LCD-zaslon. Tu je tudi novo tipalo s 24 milijoni točk, izboljšano merjenje svetlobe, vgrajena Wi-Fi povezava, dvojna SD-kartica, skratka vse, kar se od modernega fotoaparata pričakuje. Zatesnjenost ohišja je seveda samoumevna, o odličnem iskalu pa nam sploh ni treba izgubljati besed. Kljub temu fotoaparatu nekaj manjka za piko na i. V primerjavi s predhodnikom so zmanjšali število posnetkov na sekundo z 8 na 6 in znižali najvišjo hitrost na 1/4000 sekunde, a oboje ni tako zelo pomembno. Nikon D750 je na neki način VW golf, kupiš ga zato, ker zaupaš v nemško, v tem primeru japonsko klasično tehniko in ti oblika ni toliko pomembna. Veš, da boš dobil zelo dobro kombinacijo tehnike in kakovostne fotografije, vse drugo pa ni tako pomembno. Pravzaprav so si zadnji Nikonovi zrcalnorefleksni fotoaparati podobni kot jajce jajcu, izstopa le Df. Vse je podrejeno funkciji in zelo malo patini, če se lahko tako izrazimo. S tem ni seveda nič narobe, D750 je odličen fotoaparat, ki brez težav služi ne le v zahtevne ljubiteljske namene, ampak je namenjen tudi polprofesionalni in profesionalni rabi.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Alan Orlič