Serija 1 je zanimiva. Na eni strani V, na drugi J in čisto na dnu S. Serija V je doživela tretjo reinkarnacijo, ki je spet nekaj posebnega. Če smo popolnoma iskreni, V1 nam je bil še najbolj všeč, kar zadeva ohišje. Sicer dokaj samosvoje in oglato, a z vgrajenim elektronskim iskalom. V2 je poskušal simulirati DSLR-je, pa mu ni najbolje uspelo, V3 pa se vrača k osnovi. S to razliko, da so sicer zmanjšali velikost, a na ta račun izpustili iskalo. In še malo zvišali ceno. Še najbližje mu je Olympus E-P5, z njim ima kar nekaj skupnih točk. Rahlo odebeljeni desni del, dva vrtljiva gumba, kup bližnjic in gibljiv zaslon na zadnji strani. Ta del so snovalci odlično naredili, gumbi so namreč kar na zaslonu, in ne na ohišju kot pri drugih. Novo tipalo se ponaša z 18 milijoni točk, a nas s kakovostjo fotografije predvsem pri visokih občutljivostih ni prepričalo. Tudi ostrenje, ki v normalni svetlobi deluje zelo hitro, si utegne v slabših razmerah vzeti malo več časa kot primerljivi fotoaparati.

Priznamo, ne znamo se vklopiti v Nikonovo logiko razmišljanja pri seriji 1. Na eni strani fotoaparat, ki ima zelo zanimive tehnične lastnosti, na drugi dokaj slab izbor objektivov, na tretji visoka cena in ne nazadnje kakovost fotografije, kjer bi se Nikon lahko veliko bolj potrudil. Samo dejstvo, da Sony v seriji RX (10 in 100) iztisne več iz tipala, ki ima več pik, pove vse. Kup nasprotnih si lastnosti, ki jih težko združimo in najdemo ciljno skupino. Potrebujete 60 posnetkov na sekundo v polni ločljivosti? Videoposnetek s 1200 posnetki na sekundo ali HD-ločljivost pri 120 posnetkih na sekundo? Kdo pravzaprav to potrebuje? Že deset posnetkov na sekundo je več kot dovolj, video s 1200 posnetki pa se sicer sliši zanimivo, a vprašanje, kolikokrat boste to potrebovali. Američani so skovali izraz »nogometne mame« (soccer moms) in tja serija 1 tudi najbolj spada. Na eni strani preproste nastavitve in možnosti, ki jih večina fotografov nikoli ne bo uporabljala, na drugi posebnosti, ki utegnejo prepričati kakšno bogatejšo »mamo« o nakupu. Žal pa je luksuzni razred že zasedel Hasselblad s svojo predelavo NEX-ov.

Moj mikro, julij avgust 2014 | Alan Orlič |