Ne le katera koli programa, ampak tista, ki ju fotografi najbolj potrebujejo, Photoshop in Lightroom, za nameček pa še 20 GB prostora v oblaku. Na drugi strani Atlantskega oceana je cena še ugodnejša, a kljub temu je ponudba zelo mamljiva. Poglejmo cene še iz drugega zornega kota, Photoshop sam stane okoli 850 evrov, nadgradnja 250 evrov. Lightroom je cenejši, 131 evrov polna verzija in okoli 75 evrov nadgradnja. Nove različice prihajajo približno na eno do dve leti, kar bi nas pri nadgradnjah stalo okoli 200 evrov do največ 330 evrov oziroma med 100 in 160 evri letno. To je tudi približna cena letnega najema oblačne storitve, s tem da dobimo še 20 GB prostora. S pomembno razliko, izognili smo se nakupu polnih različic, kar bi nas takoj olajšalo za slabega tisočaka. Računica je torej naravnana na ceno nadgradenj, pa še mesečni strošek je, ki je dokaj nizek. Ceneje bi skozi prišli le, če bi namesto Photoshopa vzeli različico Elements, pa tudi tu nas letne nadgradnje stanejo okoli 60 evrov, tako da prihranek ne bi bil ravno velik, razen če bi preskakovali različice. Dobra plat tega je poleg cene še nastavitev novih različic praktično takoj, ko pridejo, slaba pa odvisnost in dejstvo, da če prekinemo vezavo, ostanemo brez vsega. Najamemo le program in nič drugega, po končanem obdobju, če ne podaljšamo vezave, pa bo nehal delati. Analogija z mobilnimi telefoni bi bila uničenje telefona na daljavo s strani mobilnega operaterja, v rokah bi nam ostala le še igrača za triletnika. Oziroma v tem primeru še to ne, kup porabljenega prostora na disku. Skok v oblačno različico je po eni strani mamljiv, a po drugi pomeni vezavo za nedoločen čas. Na srečo je cena dokaj nizka in ne predstavlja velikega stroška, celo za ljubiteljskega fotografa ne. Adobe si bo s tem kupil veliko novih strank, ki mu bodo mesečno prinašale denar. Veliko bolje od stotih 12 evrov vsak mesec kot od desetih 400 na leto.

Če se želimo izogniti podpisu pogodbe s hudičem in prihraniti denar, nam ne preostane prav veliko. Predvsem pri programih za bitno obdelavo slike, konkurenco Photoshopu. Med odprtokodnimi rešitvami najdemo le Gimp, ki je zmogljiv, a počasen. Paint.NET je še zanimiv in uporaben, kot zadnjo zanimivo rešitev omenimo še Google Picaso. Odličen program, ki ni zanimiv le za začetnike, ampak tudi za resne uporabnike. Google bi se lahko po nakupu Nik Softwara bolj opogumil in njihove rešitve iz programa Snapseed vgradil v Picaso, ki bi tako postala zanimiv program za obdelavo posnetkov.

Med zadnjimi možnostmi, ki so mu jih dodali, je kloniranje, ki je eno od pomembnejših fotografskih orodij. Če za obdelavo bitnih slik še najdemo nekaj proste in zastonj alternative, smo pri pretvornikih RAW v večjih škripcih. Le večji založniki, kot je Adobe, Phase One in DXO, skrbijo za dokaj redne posodobitve za podporo novih fotoaparatov. Med odprtokodnimi rešitvami jim poskuša slediti le RAW Therapee, ki pa zna zamujati s posodobitvami tudi za dobro leto. Če imate starejši fotoaparat, težav ne bo, z novejšimi pa utegnejo biti problemi pri dekodiranju RAW-posnetkov. Od zanimivejših programov omenimo še dva, FastStone Image Viewer in Lightzone. Prvi je najprej pregledovalnik fotografij, a zna še marsikaj, od primerjav do popravkov, vključno s kloniranjem. Ker ga praktično nič ni, je primeren tudi za starejše računalnike, poleg tega zna dekodirati marsikateri RAW-zapis, če nič drugega, vsaj JPEG-datoteko v njem. Lightzone je bil pred časom plačljiv program, ki pa je prišel v odprto kodo in je s svojimi prijemi več kot zanimiv za fotografe.

Na začetku smo omenili le Adobove programe, seveda je na voljo cela vrsta plačljivih alternativ, ki so ravno tako dobre. A za zdaj se je le ta velikan opogumil in se odločil za najem programske opreme. Kdaj in kako bodo sledili drugi, bo pokazala prihodnost.

Moj mikro, januar – februar 2014 | Alan Orlič |