Največja skrivnost nočne fotografije je namreč že prej omenjena modra ura. Takrat so namreč luči po mestu že prižgane, nebo pa še ni čisto temno in ima zelo poudarjeno modro svetlobo. Takrat je pravi čas, da naredimo dobre nočne posnetke. Objektiv niti ni toliko pomemben, pomembnejši je stativ. Ta nam omogoča dvoje: fotografiramo lahko pri nižjih občutljivostih in tako dobimo boljšo kakovost posnetkov, izkoristimo pa ga lahko tudi za to, da zapremo zaslonko na vrednost f11 ali f16. Na prvi pogled se sliši čudno, a zaprta zaslonka nam omogoča učinek zvezdice na točkovnih svetlobnih virih. Za ekstremnejši učinek je treba poseči po posebnih filtrih, v večini primerov pa zadošča že zapiranje zaslonke. Tukaj smo spet pri stativu, kajti zapiranje zaslonke seveda pomeni uporabo daljših časov, tudi do 30 sekund ali več. Zaradi tega je dobro držati občutljivost čim nižjo, s tem se tudi bolje nadzira šum. Za piko na i nastavimo na fotoaparatu še dvosekundni zamik proženja in umik zrcalca, če imate klasični DSLR. S tem se bo fotoaparat na stativu dodatno umiril, preden se bo tipalo izpostavilo svetlobi. S tem se možnost stresenega posnetka zelo zmanjša, a vseeno je dobro posnetke za vsak primer pregledati na kraju samem. Nočno fotografiranje je v resnici tako enostavno, le stativ in ustrezen čas potrebujemo. Objektiv niti ni tako pomemben, načelno pride bolj prav široki kot oziroma po potrebi. Daljša goriščnica objektiva pri dolgih časih zahteva malo več truda, predvsem pa stabilnejši stativ.

Tri noge

Stativ je najboljši fotografov prijatelj že od samega začetka fotografije. Niepce ne bi svoje prve fotografije brez njega nikoli naredil, bil je nepogrešljiv še praktično do začetka dvajsetega stoletja, ko so bile ekspozicije večinoma dolge nekaj sekund in bi bili brez njega posnetki praviloma streseni. Svojo vlogo je izgubil v zadnjem času, ko je z digitalno fotografijo postal dosegljiv ISO 3200 ali višji, o čemer smo v klasični fotografiji le sanjali. Kljub temu pa, ko pridemo s časi pod 1/15 sekunde, ko nam tudi umirjevalniki slike ne pomagajo več, je edina rešitev stativ. Danes jih dobite v različnih izvedbah in iz različnih materialov, od klasičnih kovinskih, predvsem iz aluminija ali magnezija, do karbonskih, ki se ponašajo z majhno težo in visoko ceno. Tri noge so le en del stativa, glava, na kateri stoji fotoaparat, je praviloma še pomembnejša. Izbor je tu velik, od klasičnih video glav do trismernih in krogličnih, če omenimo le najpogostejše. Prav posebno mesto imajo panoramske glave, ki nam omogočajo natančne panoramske in prostorske posnetke z upoštevanjem nodalne točke. To je točka, ki upošteva položaj tipala in objektiva ter nam omogoča, da naredimo panoramske posnetke brez paralakse (zamika). Najboljši nasvet, kateri stativ kupiti, vam bo dal izkušeni prodajalec fotografske opreme. S seboj prinesite fotoaparat in najtežji objektiv, ki ga boste uporabljali na stativu, kajti le tako boste že v trgovini videli, kako se fotoaparat obnaša in kaj vam najbolj ustreza. A načelno velja preprosto pravilo: več denarja, več glasbe. Ali drugače povedano: lažji fotoaparat, cenejši stativ oziroma glava. Za hitro delo so najprimernejše krogelne glave, ki pa niso najbolj natančne, trismerne pa so praviloma dražje in zahtevajo malo več rokovanja. Video glave praviloma niso zanimive za fotografe, za snemanje pa so seveda najbolj priporočljive, čeprav se da za prvo silo znajti s trismerno. Vsekakor v trgovini dobro preizkusite, da vam pozneje ne bo žal.

Skratka, ko se pozimi odpravite v mesto na kozarček kuhanega vina, ne pozabite fotoaparata in stativa, morda vam uspejo zanimivi in lepi posnetki.

Moj mikro Januar Februar 2015 | Alan Orlič |