Seveda to pomeni dodaten vložen kupček denarja, saj se rabljena oprema praviloma ne prodaja kot vroče žemljice. Po določenem času ugotovite, da ste za fotografsko opremo namenili toliko denarja kot za nov avto spodnjega razreda, a če želite vse prodati, ne boste dobili niti polovice, če bi recimo hoteli menjavati proizvajalca. Možnosti so slabe, zato večina uporabnikov vso fotografsko pot uporablja fotoaparate in objektive enega proizvajalca, le redko se odločajo za prestop.
SKOK ČEZ PLOT
Kaj torej storiti, ko nam postane všeč objektiv drugega proizvajalca, za katerega ni na voljo različice za bajonet našega fotoaparata? Primer, ki je v tujini zelo razširjen: Nikonov 14–24 mm objektiv AF-S in Canonov fotoaparat EOS. Prvi je eden od najboljših širokokotnih objektivov, ki se brez težav kosa z najboljšimi, tudi Carl Zeissom in Leico. Poleg tega pokriva zelo uporabno delovno območje, ki je zanimivo predvsem za fotografiranje narave. In ne nazadnje, cena. Po tej plati je primerljiv s Canonovim 16–35 mm, a ponuja dva milimetra širši kot. Sliši se malo, a razlika je opazna. Ostane nam le še Canonov 14 mm objektiv, ki pa je krepko dražji. Zaradi kakovosti in cene se torej marsikateri uporabnik odloči kupiti ta objektiv in ga uspešno uporablja na Canonovih fotoaparatih. Seveda uporaba ni tako preprosta, potrebujemo še vmesnik (adapter), ki nam to omogoča. Zaplete se tudi pri uporabi, saj vmesnik ne omogoča pretvorbe signalov za krmiljenje objektiva, kar pomeni, da moramo ročno ostriti in nastaviti zaslonko. V dobi elektronike tako rekoč nepredstavljivo, a za ceno kakovostnejše slike se splača.
A to še zdaleč ni edini primer, največkrat »zlorabljani« objektivi v te namene so starejši, predvsem z navojem M42. Razloga sta preprosta: so poceni in kakovostni, z ustreznim vmesnikom jih lahko uporabljamo tako rekoč na vseh fotoaparatih. Glede na to, da marsikateri tak objektiv izvira iz 60., 70. let prejšnjega stoletja sta tudi v tem primeru ostrenje in nastavljanje zaslonke ročno opravilo. Pravzaprav to velja za večino vmesnikov, med redkimi izjemami je Olympusov vmesnik za 4/3 objektive na mikro 4/3, ki omogoča normalno delovanje objektiva. Ž
Pri vmesnikih je najpomembnejša razdalja od roba bajoneta do tipala oziroma filma (flange focal distance). V spodnji tabeli so navedeni nekaj najpogostejših bajonetov in njihove razdalje. Slednja je pomembna, če želimo objektiv uporabljati na vsem delovnem območju, predvsem to velja za neskončnost. Če je razdalja prekratka, ga lahko uporabimo le kot makro objektiv. Prav to izkoriščajo vmesni oziroma makro obročki.
| Bajonet/navoj | Velikost slike | Razdalja |
| C mount (navoj) | 16 mm | 17,526 mm |
| Olympus mikro 4/3 | 18 x 13,5 mm | ~20 mm |
| Bolex | 16 mm | 23,22 mm |
| Leica M | 35 mm | 27,8 mm |
| Leica M39 (navoj) | 35 mm | 28,8 mm |
| Olympus Pen F | 35 mm polovični | 28,95 mm |
| Contax G | 35 mm | 29,00 mm |
| Hasselblad Xpan | 35 mm panoramski | 34,27 mm |
| Olympus 4/3 | 18 x 13,5 mm | 38,67 mm |
| Canon FD | 35 mm | 42 mm |
| Canon EF | 35 mm | 44 mm |
| Sigma SA | 35 mm | 44 mm |
| Minolta AF, Sony Alpha | 35 mm | 44,5 mm |
| Rolleiflex SL35 | 35 mm | 44,6 mm |
| Pentax K | 35 mm | 45,5 mm |
| Praktica – M42 | 35 mm | 45,5 mm |
| Yashica/Contax | 35 mm | 45,5 mm |
| Mamiya ZE | 35 mm | 45,5 mm |
| Olympus OM | 35 mm | 46 mm |
| Nikon F-mount | 35 mm | 46,5 mm |
| Leica R | 35 mm | 47 mm |
| Contax-N | 35 mm | 48 mm |
| Mamiya 645 | Srednji format | 63,3 mm |
| Pentax 645 | Srednji format | 70,87 mm |
| Pentacon Six | Srednji format | 74,1 mm |
| Hasselblad | Srednji format | 74,9 mm |
| Kowa Six/Super 66 | Srednji format | 79 mm |
| Pentax 6x7 | Srednji format | 84,95 mm |
| Mamiya RB | Srednji format | 112 mm |
Iz tabele je razvidno, da je razlika v razdalji med Canonovim in Nikonovim bajonetom 2,5 mm, kar je dovolj za vmesnik. A najprimernejši bajonet za prirejanje drugih objektivov je Olympusov mikro 4/3. Zelo kratka razdalja omogoča uporabo praktično vseh objektivov, tudi nekaterih filmskih, ki so postali zelo vroče blago na spletnih avkcijah.
Pri vmesnikih opozorimo še na nekatere, ki kljub krajši razdalji bajoneta omogočajo uporabo objektivov z drugačnimi navoji. Tipičen primer: Canonovi objektivi FD na Canonov bajonet EF, kjer ima prvi celo krajšo razdaljo. A vmesnik je na voljo, celo sam Canon ga je izdelal. Težavo so rešili z dodatnimi lečami, ki popravijo prekratko razdaljo, obenem pa povečajo goriščnico za 1,25x. Seveda je to uporabno predvsem za teleobjektive, tak vmesnik pa so zahtevali profesionalni fotografi, ki se niso hoteli odpovedati starim teleobjektivom. Razlog je preprost – cena takih objektivov.
NA KAJ MORAMO BITI POZORNI
Na kaj moramo biti pozorni pri vmesnikih oziroma objektivih? Vsi novejši Nikonovi objektivi nimajo več možnosti ročne nastavitve zaslonke, kar pomeni, da mora to omogočati sam vmesnik. Na trgu dobite celo vrsto vmesnikov Nikon-Canon, a jih večina tega ne omogoča. Cenejši vmesniki so lahko narejeni manj natančno, kar v praksi lahko pomeni, da izgubite ostrenje na neskončnost oziroma jo imate pred oznako za neskončnost na objektivu. Desetinka milimetra ima v takih primerih pomembno vlogo. Nekateri proizvajalci imajo na vmesnikih posebno vezje, ki simulira objektiv in tako omogoča potrditev ostrenja, ročno ostrenje in nastavitev zaslonke pa sta še vedno na vaših plečih. Zelo neprijetno ste lahko presenečeni pri Olympusovih oziroma Panasonicovih mikro 4/3 fotoaparatih, ki vam bodo sporočili, da nimate objektiva, in ne bodo pokazali slike, čeprav ste nanj ravnokar namestili objektiv z vmesnikom. Na srečo gre le za nastavitev v meniju, kjer izklopite preverjanje objektiva oziroma fotografiranje brez tega. Drugih neprijetnosti na srečo ni. Objektive z navojem M42 dobite že od 40 evrov dalje, z malo sreče celo manj. Vmesniki tudi niso dragi, od 20 evrov dalje. Vaši najboljši prijatelji postanejo spletne dražbe in mali oglasi, kjer se včasih najdejo kakovostne stvari zelo poceni. To pa je na koncu za amaterski žep tudi najpomembnejši podatek.
Moj mikro, december 2009 | Alan Orlič
