Ker smo v naših člankih nakupe fotoaparatov opisali že večkrat, se tokrat v tehniko ne bomo poglabljali, omenimo le to, da so trenutne cene kompaktnih kamer, kot tudi aparatov D-SLR ugodnejše kot le kdaj. Ne pozabimo tudi na dejstvo, da aparati tehnično zmorejo iz leta v leto več, a še vedno je glavni pri fotografiji človek in njegovo videnje motiva, predvsem pa se lotevamo ene najtežjih nalog: fotografiranja otrok.
OTROCI NISO MANEKENI
Zakaj poudarjamo zahtevnost fotografiranja? Ker naši otroci niso poz naučeni manekeni, fotografirani v dobro osvetljenih studiih, predvsem pa so malokdaj mirni. Posebna težava je tudi to, da očetje fotoaparat pred rokami otrok največkrat skrivajo, češ da se z aparatom »igra« le očka. Zaradi slednjega se aparata drži sloves »družinskega zaklada«, ki je le redkokdaj v funkciji in si tako zasluži veliko preveč otrokove pozornosti, kar pa je zelo moteče, ko pozneje ob fotografiranju opazimo,da se naš »kratkohlačnik« ali »kratkokrilnica« na fotografijah opazno in žal največkrat moteče pači. Na osnovi zgoraj napisanega lahko zapišemo prvi nasvet:
Svoje otroke seznanite s fotoaparatom, uporabljajte ga čim večkrat in pot do spontanih fotografij bo lažja!
Kakšen pa je spontan posnetek otroka? Največkrat boste navdušeni nad fotografijami otrok, ko jih boste presenetili med igro, petjem, v domači kopalnici, na igrišču, pri športnih aktivnostih, ali pa kar tako. Ko otrok opazi, da nanj ciljate s fotoaparatom začne v trenutku pozirati in spontanost je splavala po vodi. Zato še enkrat ponovimo (nikoli ni prevečkrat): navadite otroka na vašo prisotnost s fotoaparatom ali pa se sami umaknite iz njihovega trenutnega sveta in fotografirajte z večje razdalje. To vam lahko omogoči teleobjektiv ali pa kompaktni fotoaparat z velikim razponom goriščnice/zuma.
Z BLISKAVICO NAD NOVOROJENČKA?
Kako pa je povsem na začetku, z dojenčkom? Nekateri fotografirajo svojega otroka že v trenutku, ko je prvič vdihnil, vendar tovrstne fotografije največkrat ostanejo le dokument rojstva in nič več. Z estetsko fotografijo, ki bi jo delil še s kom drugim izven družine, pa nima veliko skupnega. Navsezadnje je trenutek rojstva intimen in preveč v domeni družine, da bi s tovrstnimi fotografijami impresionirali žirije na fotografskih natečajih. Naj opozoeimo le to, da ne pretiravate s pretirano uporabo bliskavice ob novorojenčkih.
OTROŠKA FOTOGRAFIJA VSEBUJE VSE
Že nekaj dni/tednov po rojstvu, pa je zgodba povsem drugačna. Dojenček začne spoznavati svet, starši pa njega in v tem prvem obdobju njegovega življenja se da posneti že zelo lepe portrete otrok. Pri portretih otrok moramo pa podati nasvet, za katerega menimo, da je najbolj praktičen:
Otroke fotografirajte z njihove perspektive. Pokleknite, počepnite, lezite − vse za boljšo fotografijo!
Nič koliko posnetkov je narejenih v naglici in prikazujejo posnetega otroka od zgoraj, iz oči staršev. Žal so ti posnetki slabi, saj posnetkov otroških temen, kap, rutic v domačem albumu ne potrebujemo. Tako so videti tudi kot palčki, kar pa največkrat ni zaželeno.
Nekako ne moremo niti mimo fotografskih osnov. Kot rečeno, otroška fotografija vsebuje vse: portrete, pokrajino, veliko gibanja ... in v vsaki od kategorij obstajajo pravila. Čas in zaslonka sta glavni neznanki, s katerima se seznanite čim preje. Namreč avtomatika v aparatih ni vsemogočna, zato boste velikokrat slabo voljo stresli nad »slab« aparat. Knjižnice in obiski začetnih fotografskih tečajev so zelo dobrodošli za vsakega začetnika v svetu fotografije.
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Jure Frelih
