Najpogosteje smo svoje video posnetke hranili na VHS-kasetah, a tudi če so na 8 mm ali S-VHS je lahko postopek enak, saj so za obe manjši kaseti izdelovali tudi adapter v obliki VHS- kasete z ležiščem za manjšo kaseto. Težav pri prenosu video posnetkov na nov medij je torej več. Prvi pomislek je, ali so kasete še sploh uporabne, potem potrebujemo ustrezen delujoč predvajalnik, navadno v obliki videorekorderja, in morda še adapter za katerega od manjših formatov kaset.
Vsaj za zdaj še ni težav, tudi če vaš videorekorder ne deluje več. Bržkone boste še našli znanca z delujočo napravo. Tudi če ga ne, pa še vedno lahko precej poceni kupite nov VHS- predvajalnik. Navadno so že kar v tandemu z DVD-predvajalnikom in nekoliko redkeje z DVD-snemalnikom. Poglejmo, kakšne možnosti prenosa video posnetkov na optični medij imamo.
DVD-snemalnik
Najpreprosteje je seveda, če imamo DVD-snemalnik. Še bolje, če je vanj vdelan tudi VHS- predvajalnik. Potem je treba vložiti VHS-kaseto in prazen DVD in pognati kopiranje iz video kasete na optični medij. Seveda zadeva traja, kolikor pač traja posnetek na video kaseti. Ker smo na nekatere VHS-kasete posneli tudi do tri ure video posnetkov, bi zdaj potrebovali tri DVD-je. Ker je ločljivost VHS-kaset v primerjavi s predvideno ločljivostjo filmov na DVD-jih zelo skromna, lahko brez težav snemamo na DVD tudi v nižji ponujeni ločljivosti, saj vse, ki jih taka naprava ponudi presegajo »naravno« ločljivost VHS-kaset. Ker so DVD-ji silno poceni, pa ni težav tudi pri polni ločljivosti. Tako dobljeni posnetki so seveda popolnoma enaki, kot so bili na videokaseti. Lahko jih pa prenesemo v domač računalnik, jih dodatno obdelamo in posnamemo lepo montirane posnetke. Tako obnovljeni stari filmi na DVD-jih z meniji in vsemi pritiklinami so seveda udobnejši in ličnejši za ogled.
Enako metodo lahko uporabimo z DVD-snemalnikom in ločenim VHS-predvajalnikom. Le s kabli moramo povezati napravi in pognati snemanje in predvajanje. Vse drugo poteka popolnoma enako kot pri prejšnjem primeru.
Multimedijski snemalniki
Na voljo so že tudi naprave, ki so nekakšni križanci med zunanjim trdim diskom in prenosnim multimedijskim predvajalnikom. Nekateri modeli omogočajo tudi snemanje video in ali avdio datotek iz različnih virov na vdelan trdi disk. Tako lahko posnamemo film iz TV-sprejemnika, DVD-predvajalnika, VHS- ali drugega video predvajalnika. Seveda naprava tudi predvaja posnetke različnih formatov, pomembno pa je, da deluje tudi kot dobri stari zunanji USB trdi disk. Tako lahko brez težav zajete video in glasbene posnetke prenesemo na trdi disk domačega računalnika, kjer jih lahko pretvorimo v primeren format za nadaljno obdelavo, montažo in prenos na optični medij, kot je DVD. Ne gre ravno za najcenejše naprave, če pomislimo da za ceno nekje med 200 in 300 evri dobimo 500 GB trdi disk, opremljen z vsem mogočim za snemanje in predvajanje multimedijskih datotek, pa cena niti ni tako visoka. Še zlasti ker tovrstne naprave navadno omogočajo tudi časovni zamik (time Shift), ki omogoča snemanje in ogled iste oddaje hkrati. Tako lahko nogometno tekmo, pri kateri ste zamudili začetek, poženete od začetka, še ko se snema, in ni treba čakati do konca na predvajanje. Mimogrede vam takšna naprava zamenja še tako soliden DVD-snemalnik, pa še prenosna je.
USB video pretvorniki
Še pred dvema in več leti je bilo na trgu precej računalniških video kartic, ki so omogočale zajem analognega video signala. Takšnih je zdaj hudo malo ali skoraj nič. Zato pa so silno razširjene in zdaj že tudi izredno poceni (takole od 40 evrov naprej) različne USB-kartice namenjene zajemu analognega video signala. Tako je vse, kar potrebujemo za prenos filmov z VHS ali drugih kaset, ustrezen predvajalnik, USB-pretvornik in domači računalnik. Programska oprema bo primerna praktično vsaka, ki tudi sicer omogoča zajem video posnetkov iz različnih virov. Taki so dandanes vsi programi za obdelavo video posnetkov. Tako zajete posnetke seveda obdelamo in shranimo na optični medij.
Videokamere
Preprost način prenosa video posnetkov s starih kaset v novejšo obliko je tudi z uporabo novejših videokamer. Navadno so to vsaj DV-kamere. Ne vse, nekatere pa le imajo možnost snemanja iz zunanjega vira prek ustreznega kabla. Tako lahko mirne duše posnamemo tudi film iz VHS-predvajalnika. Film se seveda zapiše na DV-kaseto. Potem kamero priključimo na domači računalnik in prek priključka USB ali firewire brez težav prenesemo na trdi disk. Potem nas čakata le še nadaljevanje dela s katerim od programov za obdelavo posnetkov in zapis na optični medij.
Programska oprema in obdelava
Kot rečeno, je na voljo veliko primerne in ustrezne programske opreme, saj bo zadoščal vsak program za videomontažo. Nekaj jih je mogoče najti brezplačnih, enega imamo že tako v operacijskem sistemu Windows, in sicer Windows Movie Maker, s katerim pa utegnejo biti tudi prav nemarne težave. Precej je mogoče opraviti z dobrim starim znancem med brezplačnimi programi za video manipulacijo Virtual Dub. Ni najudobnejši, je pa vedno na voljo. Če ne želite filmov tudi obdelati in izvesti vsaj osnovne montaže, pa je dovolj kateri od brezplačnih programov za zajem video posnetkov. Pretvorbo formata v primernega za zapis video DVD-medija pa vam tako izvede praktično vsak, tudi brezplačen program za zapis optičnih medijev.
Seveda pa se lahko odločite tudi za katerega od plačljivih programov za zajem in obdelavo video posnetkov. Nekatere krasijo zmerna cena in kopica možnosti, pri čemer je vmesnik prilagojen za domačo rabo. Torej je karseda preprost.
Pri tovrstnih programih je vse opravilo razdeljeno na korake: zajem video posnetka, obdelava (montaža), dodajanje in urejanje menijev, preizkus in zapis na optični medij. Vse te korake pa navadno lahko združimo v tri osnovne, in sicer v zajem, obdelavo in zapis medija.
Zajem
Zajem je dokaj jasen, le odločiti se moramo za eno od zgoraj opisanih metod. Če izberemo katerega od neposrednih prenosov v domači računalnik, nam bo seveda pomagal izbran program za obdelavo video posnetkov. Le določiti moramo vir video posnetkov in prenos se lahko začne. Kakor koli že, film je treba spraviti na trdi disk domačega računalnika in ga uvoziti v program za obdelavo. To lahko počnemo neposredno ali pa najprej prenesemo video posnetke na trdi disk in jih pozneje obdelamo z drugim programom.
Montaža
Montaža je širok pojem. Vse od rezanja filma na manjše logične kose, pri čemer vam program izdatno pomaga s samodejnimi možnostmi izbire kadrov po časovnih kodah ali spremembi kadra samega, pa do spajanja primernih kosov v povezane celote, dodajanja podnapisov, fotografij, prelivov, posebnih učinkov, popravljanja kontrasta in drugih lastnosti video slike … Uf, tega je ogromno., Seveda se lotite obdelave, kot vam pač ustreza. Lahko samo malo zložite kadre, lahko pa se lotite tudi izboljšanja že nekoliko propadle slike zaradi propadanja videokaset. Kakor koli že, sliko lahko občutno izboljšamo, čeprav seveda ne smemo pričakovati čudežev. Če je posnetek na kaseti zelo okvarjen, potem izboljšanje ne bo popolno. Vsekakor pa ne pričakujte končnega izdelka kakovosti DVD-filma. Glavno pa je, da ohranite posnetek, in če je mogoče, je seveda lepo, če ga tudi nekoliko izboljšate.
Dodajanje menijev je več kot preprosto, za ozadje pa lahko izberete fotografijo ali del filma, lahko pa tudi preprostejše ozadje. Dodajate lahko seveda tudi podnapise, komentarje in še kaj. Kar vam srce poželi in program omogoča, seveda.
Zapis
Zapis tako obdelanega filma je silno podoben temu početju s programi za zapis na optične medije. Izberete zapis na medij, vstavite medij in zadeva bo končana … ko pač bo. Navadno program med vašo montažo le označuje, kaj in kako ste želeli, ko izberete zapis na optični medij, pa se zadeve opravijo dokončno oziroma se vaš izdelek pretvori v ustrezen format za zapis na optični medij. To lahko traja precej časa. Seveda pa je to odvisno od zmogljivosti vašega računalnika. Vsekakor zadeva ne traja niti približno tako dolgo, kot smo bili vajeni pred leti.
Obrezovanje filma
Zakaj bi pa to sploh počeli? Pri zajemu video posnetkov se na spodnjem ali drugem robu pogosto pojavi kontrolni niz. Navadno ga boste opazili na dnu video posnetka kot migotanje raznobarvnih točk ali trakov, morda pa samo kot moder pas, ki meri le eno ali dve vrstici. Če bi tak film gledali na domačem (CRT) TV-zaslonu tega niti ne bi opazili, saj je ta del zaslona skrit »pod ohišjem« televizorja. Na računalniških monitorjih in tudi na LCD- televizorjih pa tega ni in vidimo vse linije zaslona in s tem tudi kontrolni niz. Obrezovanje posnetka lahko brez težav opravite kar s programom Virtual Dub.
Ko bo film v obliki datoteke na vašem trdem disku, poženite VirtualDub in izberite svoj film. V meniju je treba izbrati Video in označiti Full processing mode.
Zdaj v istem meniju izberite Filters, kar vam bo odprlo novo okno. Izberite Add ... in iz seznama izberite Null Transform.
Izbira se bo pojavila v levem delu okna. Kliknite izbiro in desno spodaj bo na voljo izbira gumba Cropping. Pritisk na gumb odpre okno za obrezovanje filma. V oknu so zaslon s filmom in izbirni gumbi za nastavitev obrezovanja X1, Y1, X2 in Y2. Tako so označene stranice pravokotnika, ki oklepajo film. Za spodnji rob je treba izbrati Y2 in nastaviti toliko, da se kontrolni niz ne bo več videl. Tako, film je treba le še shraniti, ves postopek pa bo končan v nekaj minutah.
MENI PA SE NE LJUBI ...
… s tem ubadati. Saj ni treba. Kljub temu lahko rešite svoje posnetke. Vsaj za video posnetke je mogoče najti v svetovnem spletu več kot dovolj servisov, kjer vam bodo z veseljem prenesli vsebino video kaset na DVD-je. Stane pa to zelo različno. Takole 0,3 do 0,7 evra na minuto posnetka. Prišteti je treba še uro montaže, ki velja zelo različno, pa naslovnico, menije in seveda zapis na medij. Takole preko palca vas potem to stane približno 20 evrov za vsako uro posnetka. Potem lahko najdete nekoliko drugačno ponudbo kakšnega manjšega podjetja, recimo. Če je verjeti oglasom, vas stane prenos video kasete na DVD- medij skromnih 3,5 evra. Precej ceneje, seveda. Kakšna je v resnici storitev, pa bo treba preizkusiti. Ena od cenejših ponudb pa je na voljo na spletni strani www.norinafilm.si.
Je pa tega več v tujini in nekoliko bolje so opremljeni s spletnimi stranmi. Navadno imajo tudi določeno ceno za uro posnetka in konec debate. Temu prištejete še poštnino, počakate kak teden in zadeva je opravljena in pri vas doma.
Račun se seveda izide, če gre za eno kaseto. S tem se res ni vredno ubadati, če nimate vsega že tako pri roki. Po drugi strani pa lahko za ceno recimo kakšnih nekaj več kot desetih ur posnetkov (če računamo malo dražje presnemavanje) brez težav tudi v naših trgovinah najdete DVD-snemalnik … Možnost je, odločitev pa je seveda vaša.
Takole, pa smo na koncu. Morda se bo katera od rešitev komu zdela smešna ali »brez zveze«, komu drugemu pa bo le pomagala do rešitve starih filmov pred izgubo. Vsekakor bi se lahko našel še kak način prenosa glasbe ali filmov na novejši medij, prav veliko pa jih vsekakor nismo izpustili. Prej nasprotno. Našteti nasveti naj vam bodo bolj pregled možnosti, ki vam bo pomagal pri izbiri oziroma odločitvi, kako se boste zadeve lotili sami. Navadno imamo doma že kakšno možnost, rešitev težave pa ni ravno udobna. Običajno velja, da so udobnejše rešitve tudi nekoliko dražje. Čeprav zadeve niso težavne in se jih lahko čisto vsak lahko loti tudi na najbolj zapleten način, pa svetujem vsem, ki boste poskusili rešiti večjo količino filmov ali glasbe, da se odločite za nekoliko dražjo, a zato udobnejšo možnost. Na srečo so prav vse naprave uporabne še za kaj drugega kot le za eno samo in tukaj opisano funkcijo.
Moj mikro, november 2008 | Zdenko Frangež |
