Po Pro, E, M in A je čas za črko T, menijo pri Fujifilmu. Tudi ta novinec išče navdih v preteklosti, z izbočenim srednjim delom, kjer je včasih bila prizma, spominja na fotoaparate iz sedemdesetih let. Pot, ki so jo pred njim že prehodili Sony A7, Olympus E-M1 in Nikon Df, s katerim sta si vsaj po gumbih najbolj podobna. Zlobni jeziki na internetu so model X-T1 preimenovali v »Nikon Df done right«, čeprav sta si fotoaparata tako po tehničnih lastnostih kot kakovosti fotografije dokaj različna. V primerjavi s predhodniki je novinec torej drugačen, če nič drugega, zaradi videza. A stvari se tu ne končajo. Dodaten vrtljiv gumb, ki spominja na Nikon Df, je namenjen občutljivosti in v nasprotju z Nikonom pozna samodejno nastavitev. Majhna, a pomembna razlika. Pod glavnima vrtljivima gumboma ima še dodatne nastavitve za izbiro načina merjenja svetlobe in različne načine zaporednega snemanja. Če to ni dovolj, lahko večini gumbov spremenimo nastavitve na lastne, podobno, kot to že imata Olympus in Sony. Gibljiv zaslon postaja stalnica, prijetno presenečenje pa je veliko in svetlo elektronsko iskalo. Pohvali se lahko z 2,3 milijona točk in je med večjimi na ravni profesionalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov. Fujifilm se je zelo potrudil in zmanjšal zamik slike na minimum, tako da ne bi smel motiti niti zahtevnejših uporabnikov. Zaradi velikosti sta na voljo dva različna pogleda, drugi omogoča manjšo sliko, če bi koga motila prevelika. Poleg tega zna fotoaparat upoštevati pokončno lego in temu primerno pokazati podatke v iskalu. Snovalci so se potrudili tudi z ročnim ostrenjem, X-T1 zna prikazati tako imenovano »split screen« sliko, v sredini naredi povečavo in jo razdeli tako, da se sestavi, ko najdemo ostrino. Odličen pripomoček, ki je morda še zanimivejši kot že znani »peaking« oziroma označevanje ostrih robov. Tipalo je rahlo popravljeno, z več točkami PDAF in še čistejšo sliko pri višjih občutljivostih. Za piko na i je Fujifilm dodal še dve držali, za pokončno držanje in debelejši desni del za lažje držanje. X-T1 je vsekakor resen fotoaparat, ki zmore veliko in je zanimiv tudi za resnejše fotografe, ne le za tiste, ki ne morejo pozabiti fotografskih osemdesetih let.

Moj mikro, Maj - Junij 2014 | Alan Orlič |