Najmanjši in najcenejši Fujifilm iz serije X je pravzaprav kopija modela X-M1 z nekaj spremembami, ki so opazne šele na drugi pogled. Ohišje je tako rekoč enako, le da ni kovinsko, ampak plastično. Vse drugo je enako, a spet manjša razlika, tipalo je klasično, ne X-Trans. Slednje ima drugače razporejene pike, s čimer se izogne učinku moire, medtem ko ima X-A1 klasično tipalo. In to je to. Zakaj je ta fotoaparat potem sploh zanimiv? Zaradi ugodne cene, skupaj z dvema objektivoma, ki pokrijeta kot od 24 do 350 milimetrov, stane manj kot 500 evrov. Za ta denar dobite odlično konkurenco Sonyju A5000 ali Olympusu E-PL5, oba imata podobne tehnične lastnosti in tudi ločljivost tipala. Konkurenčen je tudi pri kakovosti fotografije, kakšnega večjega odstopanja od tipala X-Trans nismo opazili, le samodejno ostrenje bi lahko bilo še hitrejše. A slednje tudi pri X-M1 ni nič boljše, tu se poznajo Sonyjeve in Olympusove izkušnje, ki si jih Fujifilm šele nabira. Kljub temu je to eden od zanimivejših fotoaparatov, ker za svojo ceno, sploh v kompletu, ponuja veliko, tipalo pa bo še nekaj let konkurenčno in bo več kot zadostovalo za ljubiteljsko rabo.

Moj mikro, julij avgust 2014 | Alan Orlič |