MRAZ, SOVRAŽNIK ELEKTRONIKE

Najprej nekaj malega o kamerah. Današnje fotokamere, ki so polne elektronike, se z zimskimi razmerami bojujejo nekoliko težje, kot so se pred desetletjem njihovi analogni mehanski bratje, saj mraz s seboj prinaša kar nekaj težav. Mraz nam najprej močno skrajšuje delovanje kamere, saj baterijske celice v hudem mrazu ne dajejo enako količino energije kakor pri poletnih 25 stopinjah C. Rešitev je lahko ta, da akumulatorske baterije shranite v notranji žep oblačil, saj telesna temperatura poskrbi za počasnejše upadanje energije. Slaba stran tega početja je, jasno, vsakokratno iskanje baterij po žepih in zamudno vstavljanje v aparat. Če pa to počnemo s premrlimi prsti ali okornimi rokavicami, se utegne zgoditi, da jih boste iskali v snegu, če vam bo naklonjena sreča. V slabšem primeru namreč utegnejo zdrkniti daleč, daleč po strmini navzdol. Zato je vsaj zame edini logični nasvet, da si kupite dodatne akumulatorje, katerih cene so zelo padle. Če primerjamo ceno baterij kot celoto v paketu foto opreme, pa je strošek že prav zanemarljiv.

Omenil sem, da mraz močno vpliva na sedanje digitalne kamere, saj je veliko mehanskih delov zamenjala elektronika, film so zamenjale pomnilniške kartice, povrhu pa imajo kamere zdaj še zaslončke iz tekočih kristalov. Slednji so zelo občutljivi na nizke temperature, zato je zelo priporočljivo, da ima fotoaparat še optično kukalo, pomaga pa tudi to, da ga enostavno izklopite in s tem prihranite še nekaj energije v akumulatorjih. Proizvajalci kamer zagotavljajo delovanje kamer v dokaj širokih temperaturnih pasovih, a naj vas podatki ne zavedejo. Za brezhibno delovanje poskrbite sami z upoštevanjem nekaterih dejstev in brez težav boste posneli fotografije tudi pri -25 stopinjah C in nižje.

VODA V APARATU? NE, HVALA.

Sam uporabljam digitalno zrcalnorefleksno kamero, ki jo v zimskih razmerah nosim okoli vratu ali pa v torbici na pasu. Dodatne baterije imam shranjene na toplem pod dvema slojema toplih oblačil, tako da vprašanja o pomanjkanju energije pri meni ni. Predvsem pa pred vsako planinsko turo ali foto izletom v glavi razdelam do te mere, da vem, zakaj sem fotoaparat sploh vzel s seboj. Kajti nepotrebno je nositi aparat okoli vratu na mrazu, če gremo iskat določen fotografski motiv, za katerega vemo, da se bo pojavil šele čez uro ali dve (sončni vzhod/zahod, kozolec sredi polja v zimski meglici, zaledenel potok ...). Predvsem pa sem se na lastni napaki naučil, da foto opreme nikoli ne vnašam v tople prostore planinskih koč, če vem, da bom že čez par minut ali uro, nadaljeval pot in fotografiral. Težave s kondenzacjo vlage so namreč zelo hude. Še najmanjši problem je to, da se zarosi optika. Že bežen pogled na steklo vam lahko ustvari predstavo, koliko kondenza/vode se je nabralo tudi v notranjosti aparata, kjer pa so vezja, tipalo, baterije, kontakti ... . Aparat je dobesedno neuporaben za kar nekaj časa. Marsikdo bo temu oporekal, češ, sam sem fotografiral tudi, ko je bil aparat povsem moker od kondenza, le leče sem obrisal, pa je šlo. No, obstaja velika verjetnost, da vam nekoč ne bo uspelo, kajti voda in elektronika ne gresta ravno skupaj in posledice so lahko drage.

SNEŽNE BLEŠČAVE

Naslednja težava, ki pa jo večina pozna, pa je preobilje svetlobe, ki nam jo daje zima. Belina snega in sončna svetloba v večini primerov zmedeta svetlomere naših aparatov, zato so fotografije največkrat nepravilno osvetljene. Večina aparatov ima zato omogočeno nastavljanje kompenzacije svetlobe. Mene pri tem največkrat rešuje priprava. Namreč, zopet je dobro predvidevati/vedeti, kaj in zakaj fotografiraš. Predvsem pa se zavedati, da je fotografija v aparatu šele polizdelek, za katerega je obdelava v računalniku nujno potrebna. Tisti, ki se zdaj zmrdujete, pomislite le nato, da so vam fotografije obdelovali že v analogni/film dobi, zdaj pa to lahko delate sami, računalnik ter programska oprema, pa so le orodje. Zapomnite si le to, da s pretemno fotografijo z obdelavo lažje pridemo do dobrega končnega izdelka kot pa s preosvetljeno slike. Zelo dobrodošel, če ne kar nujen kos opreme, ki močno vpliva na kakovost fotografij, pa je polarizacijski filter, ki bo poskrbel za izrazitejše barve in omilil premočno svetlobo.

IDILA ŽE, TODA ...

Večina bralcev si fotografiranje v zimskem obdobju predstavlja zelo idilično. Smreke se šibijo pod metrom snega, sonce greje premrle ude, prijetna koča je oddaljena le streljaj, v njej pa kamin in topel čaj. Je kdo omenil še prelepo mladenko? Ponavadi od tega ostanejo le premrli udi! Pogovor o opremi se začne in konča povsem drugje, kot bi si želeli fotografi, kajti foto opremo bomo zlagali v nahrbtnik povsem zadnjo. Kamere in objektivi so resda pomemben del opreme, a le takrat ko je v kakšnem snežnem metežu ali pa ob obilici vetra v zraku polno snega, kjer pa aparati nižjega cenovnega razreda ne morejo ponuditi robustnosti, predvsem pa ne prepotrebne zaščite pred vlago. Aparati, kot so Nikon D200, D2x, Canon 1D mkII, so v višjem cenovnem razredu, zelo nestrpno pa se pričakuje prihod Pentaxovega K10D, ki bo edini razmeroma poceni aparat, ki bo ponujal zaščito pred vlago z zatesnjeno notranjostjo aparata.

PO SHOJENIH POTEH?

Druga možnost pa je, da enostavno ostanete doma na toplem. Neeeeee! Treba se je zavedati, da so redko videni motivi prav tam, kjer je težaven dostop, ali pa ste na lokaciji ob nevsakdanjem času ali vremenu. Koliko lepih posnetkov Velike planine ste videli? Sončna bela pokrajina, pastirski stanovi in vse prehojeno, da celec le slutite. Večina se je tja nekoč pripeljala z gondolo, stopila do prvega roba in »škljoc«. Pač klasičen tisočkrat viden posnetek in nič več. Izjemen ali pa drugačen posnetek nam lahko uspe takoj po sneženju, ko boste gazili celec, ponoči, ko vsi v dolini spijo, v megli, ko si nihče ne upa gor in še in še je takšnih situacij.

GORE POZIMI

A pozor, gore pozimi so vsekaj drugega, kot prijeten sprehod v vam znano okolico doma! Že v kopnem zna narava poskrbeti za razne adrenalinske vložke v gorsko romantiko, pozimi je to še toliko razumljivejše. Zato naj bo vaša pozornost ob pripravljanju zimske foto ture, namenjena predvsem vaši planinski opremi in vremenskim razmeram. Brez nepremočljive, tople obleke nikamor za daljši čas. Kape in rokavice, vse jasno podvojeno, se ne pozablja, kajti brez njih vam bo trda predla. Noči v hribih so že poleti hladne, pozimi je to ob nepravi opremi eno samo mučenje, sploh če zazebe v noge. Zelo toplo vam priporočam, da si omislite termo vrečke, v katerih se zaradi kemijske reakcije ustvarja toplota. Dobite jih v specializiranih trgovinah, kjer prodajajo planinsko opremo. Predvsem so zelo uporabne v primerih, ko že dalj časa mirujete in čakate na motiv. Zelo si boste hvaležni tudi, če si za noge svojega stativa omislite penasto oblogo, ki bo veliko udobnejša za vaše premrle prste, kakor je goli aluminij.

Torej, če še niste izkušen gornik, si najprej pridobite osnovno znanje, ki je potrebno za tovrstno početje. Tu se zopet spomnite postopnosti. Cilje si izbirajte glede na svojo fizično pripravljenost in planinsko opremo. Začnite s pohodi na okoliške vzpetine in se privadite gibanju v snegu, ob tem pa se boste naučili opazovati naravo in pa razpoznavati različne snežne razmere.Nikakor se ne smete odpraviti na nepoznan teren po obilnejšem sneženju, saj je takrat največ možnosti, da vas preseneti plaz. Ne zahajate v visokogorje, četudi se po raznih medijih bere, da je dostop do zimske Kredarice navaden sprehod. Nikoli ni, zato ne podcenjujte zimskih razmer v visokogorju.
In za konec še en nefotografski nasvet. Na zimske fotografske ture se ne odpravljajte sami. V dolini je družba lahko prijetna, v visokogorju lahko rešuje življenja.

Izbrani še vedno aktualni članki iz leta 2006 | Jure Frelih |