VEČJI DINAMIČNI RAZPON

Dinamični razpon tipal je daleč od tistega, kar vidimo z očmi. Seveda pri tem ne smemo pozabiti obdelave signala, ki poteka v naših možganih in vse to omogoča. Pri elektroniki se lahko tega lotimo drugače. Zajamemo več slik z različno osvetlitvijo in jih nato sestavimo v eno. Zaenkrat to počno programi, v prihodnosti bomo to morda že našli v fotoaparatih. A že zdaj marsikateri proizvajalec poskrbi, da ima slika večji dinamični razpon. Z algoritmi v fotoaparatu dosvetli le temni del slike in s tem se zveča dinamični razpon. Druga možnost, ki jo uporablja Fujifilm, sta dve piki, ki zajemata svetlobo, večja in manjša. Slednja je tista, ki poskrbi, da svetli deli niso preveč svetli (oziroma čisto beli) in tako poskrbi za večji dinamični razpon. A vrnimo se k sestavljanju slike v fotoaparatu. Glavna težava ni v procesorski moči ali algoritmih, ampak v tem, da se je lahko kader v času zajema več slik spremenil. Zaradi drže fotoaparata ali premikanja objektov (npr. ljudje, avtomobili ali listje v vetru) je težko poravnati sliko oziroma končni rezultat je lahko vprašljiv.

INTELIGENTNO SLIKANJE

Prepoznavanje obrazov ni več nova stvar, za evolucijo je poskrbel Sony, katerega fotoaparat zna prepoznati nasmešek na obrazu in se v pravem trenutku sproži. Pritisnete sprožilec, počakate, da se oseba nasmehne, in vmes pazite na kader. Ali je nasmešek pristen ali ne, veste le vi in portretiranec, pomembno je, da ste ga ujeli v pravem trenutku. Kaj vse se še da narediti, lahko le ugibamo. Recimo športni program ali za fotografiranje živali, ki bi sprožil aparat v pravem trenutku, ko bi oseba ali žival prišla v kader. Naslednja možnost je opozarjanje uporabnika na izbiro boljšega kadra ali celo avtomatski preklop v pravi način fotografiranja. Slednje že imajo nekateri novinci in marsikateremu uporabniku, ki ni toliko vešč uporabe fotoaparata, utegne kaj takega priti zelo prav.

MOBILNIKI NAPREDUJEJO, A ...

Napovedi izdelovalcev telefonov, da bodo mobilniki z vdelanimi fotoaparati izpodrinili cenejše kompaktne fotoaparate, se še kar nočejo uresničiti. Razlogov za to je več, med pomembnejšimi je verjetno ta, da je generacija, ki odrašča z mobilniki, še premlada, malce starejša pa še vedno raje uporablja pravi fotoaparat. Čeprav je število pik že preseglo domačo uporabo (5 milijonov in več), večina telefonov nima spremenljive goriščnice, poleg tega je uporaba bliskavice zelo omejena. Če bi hoteli kaj več, bi moral mobilnik krepko zrasti, tako na račun objektiva kot tudi bliskavice. Poleg tega je slednja zelo požrešna glede energije, kar je zopet dodaten minus za fotoaparat v telefonu.

VARNEJŠE SHRANJEVANJE, HITREJŠE ISKANJE

Tema, na katero marsikdo kar pozabi, je shranjevanje slik in njihovo iskanje. Trdi diski, DVD- mediji, oboji imajo težave z »dolgoročnim spominom« in prave rešitve še ni na vidiku. Zato še vedno velja preprosto priporočilo: na več mestih je določen posnetek shranjen, varnejši je. Ob naraščanju števila posnetkov je morda še akutnejše iskanje starih posnetkov. Na primer, na katerih posnetkih sta stric Janez in teta Metka? Le malo uporabnikov si naredi poleg fotografije še njen opis, saj je to dokaj zamudno delo. Fujifilm je že pred časom predstavil tehnologijo, ki zna prepoznavati osebe na posnetkih in jih poiskati na drugih fotografijah. To zelo olajša iskanje, saj prepustimo delo računalniku. Če pomislimo še korak naprej, ista tehnologija bi recimo lahko iskala na posnetkih tudi živali ali znane stavbe. Tako več ne bomo v zadregi, ko nas bo kdo vprašal, kje smo fotografirali to, ampak bomo dobili poleg posnetka vse podatke. Če to zapišemo še malce drugače: biometrija v službi navadnega človeka.

VSE BOLJ »RAZTEGLJIVA« GORIŠČNICA ...

Letos se je zgodila še ena pomembna prelomnica. Če smo začeli s številko 10 in nato prišli na 12, smo letos dosegli kar 18! Takšno spremenljivo goriščnico namreč imata v svojih fotoaparatih Olympus in Fujifilm. Lahko rečemo že skoraj superkompaktnih, saj so dokaj majhni in obenem zmogljivi. A poraja se drugo vprašanje, kako je s kakovostjo slike? Za večino domačih uporabnikov je več kot zadovoljiva, kdor bo hotel kaj več, bo moral poseči po zrcalnorefleksnih modelih. Tudi tu so v modi deset- ali večkratne goriščnice, seveda je na račun večjih leč in tipala tudi kakovost veliko boljša. Kako daleč bodo šli proizvajalci? Toliko, kot bodo od njih zahtevali tržniki oziroma kupci. Če si vseeno zaželite fotoaparat s takim objektivom, bodite pozorni predvsem na vdelani umirjevalnik − bodisi v fotoaparat bodisi v objektiv. Sicer boste imeli pri daljših goriščnicah praviloma vedno stresene posnetke, kar seveda ni zaželeno.

... IN ALTERNATIVA

Čisto drugo pot je nakazala Sigma s svojim fotoaparatom DP-1, ki ima objektiv brez spremenljive goriščnice in veliko tipalo, enako kot Sigma SD-14. Žal je ta fotoaparat že dobro leto še vedno prototip in ga marsikdo primerja s pošastjo iz Loch Nessa. Vse, kar smo doslej videli, je nekaj slik in prototip v vitrini za steklom, o konkretni dobavi in ceni pa so vsi vztrajno tiho. Razlogov za to je več, predvsem pomanjkanje konkurence, pa tudi cena fotoaparata, ki po napovedih ne bo ravno prizanesljiva do denarnice. Za ta denar si lahko že omislite čisto spodoben zrcalnorefleksni fotoaparat, kar ni ravno voda na Sigmin mlin.
A po drugi strani živijo predvsem od izdelave objektivov, kjer so napovedali dva zanimiva primerka, 4,5 mm f2,8 in 10 mm f2,8. Oba sta seveda ribji očesi in prirejena za fotoaparate z velikostjo tipal APS-C. Na lovorikah ne spi niti Tokina, ki je predstavila zanimiva objektiva, 11−16mm f2,8 ter makroobjektiv 35 mm f2,8.

KONEC PREKLETSTVA PIK?

Za konec se posvetimo še eni stvari, številu pik. Tolikokrat omenjeno »prekletsvo« se počasi bliža svoji zgornji meji, vsaj pri kompaktnih fotoaparatih. Razlog tiči v sami velikosti pike, če ta postane premajhna, se bo preprosto izgubil del spektra vidne svetlobe. Potihem se omenja gornja meja okoli 15 milijonov pik, seveda je vse odvisno od same velikosti tipala. Malce večja bodo prenesla tudi večje število, a to pomeni tudi večje leče oziroma objektive, ki bi morali imeti tudi boljše optične lastnosti, predvsem višjo ločljivost. A kolikor smo lahko opazili pri trenutnih modelih z 12 milijoni pik, je že zdaj težko govoriti o kakovosti slike, ki nikakor ni primerljiva z zrcalnorefleksnimi fotoaparati. Glede na to, da cene slednjih vztrajno padajo, si bodo morali proizvajalci omisliti novo pot. Je to na začetku omenjen Casiov prototip? Morda, vsekakor smo novih in novih milijonov pik že pošteno naveličani, saj je kakovost preprosto preslaba.