Pred nekaj tedni sem okvir prvič opazil na poroki svojega znanca in zadeva mi je takoj padla v oči. Na njej so se prikazovale slike od prvega dne, ko sta se spoznala, pa vse do priprav za poroko. S komentarji pod slikami se je stvar obnesla odlično, pa ne ženinu in ne nevesti ni bilo treba za vsako sliko razlagati kaj, kdaj in kje je bilo posneto. Tako sta se lahko bolj posvetila pomembnejšim stvarem.

PAPIRNATI ALI DIGITALNI ALBUM?

Dandanes je videti tako, kot da že ves svet deluje v digitalni tehniki. Vse to se izkazuje tudi v svetu fotografije. A če razmislimo malo bolje, večina uporabnikov svoje slike, čeprav so bile posnete s sodobnimi fotoaparati, pošilja v fotostudie, kjer jim jih razvijajo v obliko, primerno za albume. Pa ste že kdaj pomislili, koliko prostora porabite z vsemi albumi, ki se vam v vsem tem času nakopičijo? Tudi sam sem se ob pogledu na kopico albumov, ki jih imam spravljene v omari, začel spraševati, le kaj naj z njimi? Ob vsakem pomembnem dogodku se je nabralo polno novih dobrih fotografij, ki smo jih nato spravili v album, tega v omaro, odtlej pa zelo verjetno niso več videle dnevne svetlobe.

Zakaj ne bi torej vseh dobrih slik shranili na digitalni medij, kot so na primer USB-ključki in različne pomnilniške kartice, ki jih lahko kupimo v vsaki tehnično založeni trgovini in ne stanejo velikih denarcev, ter si jih pozneje ogledovali v isti kakovosti, kot so bile takrat, ko smo jih posneli. LCD-okvirji so idealni za take primere, saj zavzamejo malo prostora, lahko jih postavimo praktično povsod. Na voljo moramo imeti le vtičnico, saj veliko okvirjev še vedno nima baterijskega napajanja.

Tudi pregledovanje slik je veliko preprostejše od brskanja po albumih, saj enostavno vtaknemo medij v zato namenjen bralnik, izberemo slike, poženemo predstavitev in že se lahko sprostimo, slike pa se nam bodo same odvijale pred očmi, tudi večkrat zapored če želimo, nam pa ne bo potrebno več niti premakniti prsta. Večina okvirjev ima tudi daljinski upravljalnik, ki nm vso stvar še dodatno olajša.


Kako do lastnega LCD-okvirja?
Imate morda doma starejši računalnik in 15-palčni LCD-zaslon, na katerem se nabira prah? Za malo denarja ga lahko spremenite v prijeten LCD-okvir. Za začetek, spremenite masko LCD-zaslonu. Namesto plastične maske si omislite kaj, kar je bolj podobno klasičnemu okvirju. Ta del vam bo kljub enostavnim navodilom pobral največ časa. Zdaj pa k računalniku. Posvetimo se zmanjšanju šuma: poskusite najti za procesor hladilnik, ki uporablja pasivno hlajenje. Enako velja za grafično kartico, ki je lahko najpreprostejša, le da deluje. Še trdi disk: če ga nadomestite s pomnilniško kartico ali USB-ključem, če vaš računalnik to podpira, ste že skoraj zmagali. Najtrši oreh je napajalnik, poskusite uporabiti zelo tihega ali pa zmanjšajte število obratov ventilatorja. Za operacijski sistem priporočamo katero od distribucij Linuxa, saj utegnejo biti te zelo majhne, poleg tega jih ima večina pregledovalnik slik in predvajalnik datotekAVI . Tako, vse le še sestavite, postavite zaslon na steno, skrijte kable in imate doma narejen LCD-okvir.

NI VSE ZLATO ...

Žal pa ni vse zlato, kar se sveti. Vsaj zaenkrat še ne. Vsaka še tako dobra stvar ima tudi svoje slabosti in glavna slabost teh okvirjev je, da vas ob nakupu krepko udarijo po žepu. Čeprav je večina okvirjev velikosti diagonale od 8−10 palcev, se cene teh okvirjev gibljejo približno okoli cene 17-palčnih LCD-monitorjev za povprečne uporabnike, še veliko višje pa za zahtevnejše uporabnike. Žal tudi razmerje med ceno in kakovostjo prikaza pri nekaterih še ni na ravni, saj je število pik, ki jih okvirji znajo prikazovati, majhno, tako da včasih dobimo neostro sliko, ki nas lahko odvrne od pregledovanja. Tudi število barv, ki jih lahko prikazujejo, ni vrhunsko, a za uporabnika, ki na to ni pozoren, to ne bi smelo imeti velikega vpliva.

Ustavimo se še pri eni stvari, porabi energije. Res je, da je zanemarljiva, a vseeno ima okvir svojo porabo. Nekateri proizvajalci omogočajo nastavitev časa, kdaj naj bo okvir aktiven, tako da vsaj ponoči ne prikazuje slik duhovom. Glede na to, da je sam LCD-zaslon razmeroma majhen proti debelini okvirja, bi ga lahko izkoristili za sončne celice in s tem vsaj malo zmanjšali porabo. A to bo, kot kaže, počakalo naslednje modele.

Zaenkrat torej LCD-okvirji še niso artikel, ki bi šel v množični promet, in si ga izbirajo samo tisti z debelejšimi denarnicami. Morda pa kdaj izdelovalci uvidijo, da količina dela, vloženega v izdelavo, ni enaka ceni, ki trenutno vlada na trgu.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj modelov, ki jih lahko dobimo na Slovenskem trgu:

Cenomax 7012A

Da je novi format slike v razmerju 16 : 9 zanimiv tudi za digitalne okvirje, so med prvimi pomislili pri Cenomaxu. Njihov 7-palčni model ima to razmerje in že zaradi tega je drugačen od tekmecev. Še ena malenkost: okvir lahko spremenimo, kajti priloženi sta dve oblogi, črna in oranžna. Lahko je tudi brez obeh, kakor nam pač ustreza. Kot vsi drugi modeli ima tudi ta bralnik za različne tipe pomnilniških kartic, podprti so vsi pomembnejši tipi kartic. Poleg tega ima lasten pomnilnik, sicer ga ni veliko, le za 15 slik, a vseeno je. Vdelani zvočniki so namenjeni predvajanju datotek MP3, a kakšne posebne hi-fi kakovosti ne pričakujte. Na zadnji strani okvirja so vsi gumbi, s katerimi ga upravljamo . Za lažje upravljanje poskrbi priloženi daljinski upravljalnik, olajša predvsem delo z nastavitvami. Teh ni veliko, med njimi se najde tudi možnost uporabe okvirja kot ure oziroma budilke.
Posvetimo se še predvajanju. Ločljivost 480 x 234 pik je zelo majhna in pike so dokaj velike. Zaradi tega večina fotografij deluje, kot bi bile neostre oziroma zamegljene. Kot gledanja je dober z vseh strani, morda še najslabši je pod pravim kotom na zaslon. Če bi imel malce višjo ločljivost, bi bil ta okvir veliko zanimivejši, tako pa je primeren predvsem za manj zahtevne uporabnike.

Philips 9FF2M4

Prvi, ki je pokazal LCD-okvir, je bil eden od inovatorjev na področju LCD- zaslonov, Philips. Pomislili so na vse, obliko, velikost, celo avtonomijo. Tudi uporabniški vmesnik je dodelan in med boljšimi, ki smo ji preizkusili. Oblika nakazuje, da s tem modelom Philips meri predvsem na tiste, ki jim je všeč moderno oblikovanje. Zunanji okvir je iz prozorne plastike, ki ji sledi notranji, a debelejši okvir iz bele plastike. Ta je na notranjem robu posrebren in s tem dodatno poudari sliko na zaslonu. Kovinsko stojalo lahko postavimo tako, da je okvir pokonci ali ležeče. Bralnik kartic prepozna vse pomembnejše formate. Na voljo sta še USB-vtič za priklop na osebni računalnik ter vdelani pomnilnik. Gumbov je zelo malo, za nastavitve je tu vrtljivi gumb oziroma »vesela« paličica, ki s pritiskom omogoča še potrditev.

Napravica zna predvajati le slike v formatu JPEG in nima dodatnih možnosti predvajanja videa ali datotek MP3. Če smo čisto iskreni, jih niti ne potrebuje. Ima pa zato drugo, morda še zanimivejšo možnost, lastno baterijsko napajanje. To pomeni, da ga lahko brez težav odnesemo s seboj in drugim prikažemo družinske slike, kar je za moderne navdušence enostavneje kot nositi s seboj albume. Za konec smo pustili malce neprijetnejšo zadevo − kakovost prikaza slike. Predvsem so nas razočarali število barv in s tem povezane težave pri prikazu barvnih prehodov, poleg tega je to močno poudarilo zapis JPEG. Tudi ločljivost bi bila lahko pri tej velikosti še malce višja, a slednje ni tako pomembno. Skratka, dober LCD-okvir, če bi bila še kakovost prikaza boljša, bi si zaslužil vsak evro, kolikor stane.

AG Neovo 7 FotoVivo V10

Ta zelo lahek, a zato tudi majhen okvir nam lahko ponudi odlično kakovost slike, saj kljub samo 7-palčnemu zaslonu prikazuje ločljivost 800 x 480 pik. Okvir je lepo izdelan, na zadnjem delu je na eni strani razširjen v obliki vala, ki mu omogoča postavitev. Črno-bela klasična barvna kombinacija pa se poda prav v vsako okolje. Zanimivo je tudi to, da ima okvir na dotik občutljive, osvetljene gumbe, ki so nameščeni ob spodnjem in desnem robu okvira. Tudi ta okvir ima bralnik za vse glavne tipe pomnilniških kartic. Premore tudi 128 MB pomnilnik, kar je veliko v primerjavi z večino podobnih okvirjev, nekateri pa ga sploh nimajo.

Vrnimo se k predvajanju slik. Velika ločljivost nam ponuja lepo sliko, ki je dobro vidna tudi od daleč. Med nastavitvami je dobrodošlo prilagajanje kontrasta in svetlosti zaslona tako, da se najbolje vidi v danih razmerah. Kot gledanja je dober z vseh položajev, izjema je le, če okvir gledamo od spodaj, kar pa nam nekako odsvetuje postavljanje okvirja na višje položaje. V nastavitvah lahko nastavimo tudi datum in čas, ki nam ga nato med predvajanjem občasno prikazuje v zgornjem desnem kotu.

Neovo je primeren je za manj zahtevne uporabnike, predvsem za domačo rabo, za postavitev na omaro. Ti pa mora biti blizu vtičnice, saj lahko notranja baterija vzdrži le 45 minut, kar pomeni, da mora biti večino časa priklopljen na napajanje. Zvočnikov za predvajanje glasbe nima, prav tako nima daljinskega upravljalnika, ki bi vam omogočil upravljanje iz domačega naslonjača.

Technaxx M-Vision 10,4

Ker meri okvir 10,4 palca, ločljivosti 640 x 480 pik ne moremo ravno pohvaliti, tudi kontrast slike ni na vrhunski ravni. A za povprečnega uporabnika je okvir dovolj dober, če je le postavljen na višino pogleda. Zakaj? Tudi vidni kot okvirja ni ravno na ravni nekaterih njegovih manjših kolegov. Predvsem tu lahko v ospredje postavim okvir AG Neovo V10, ki je boljši na veliko področjih. V prid mu lahko štejemo to, da je večji, kar pomeni, da so slike kljub manjši ločljivosti razločnejše od daleč.

Meni ponuja nekaj možnosti, ki pa nam pri kakovosti slike prav nič ne pomagajo. Tako si lahko popravimo dolžino prikaza posamezne slike, si po svoje nastavimo prehod med slikami, lahko storimo marsikaj za prijetnejše prikazovanje, a možnosti za nastavitev kontrasta ali svetlosti slike nisem našel. Okvir pa omogoča prikazovanje filmov AVI in MJPG , kar je ob možnosti predvajanja datotek MP3 ena izmed njegovih redkih prednosti. Bralnik kartic podpira vse najbolj uporabljene tipe kartic, ima tudi dva priključka USB 2.0 ter podaljšek, ki nam omogoča priključitev na televizijo in ogled slik na TV-ju. Pohvaliti je treba tudi izredno hitrost, pri kateri bralnik prebere podatke iz kartice in začne predvajati slike ter glasbo. Okvir nima notranje baterije, tako da ga moramo imeti ves čas uporabe priključenega na napajanje. Skratka, tudi ta okvir ni namenjen zahtevnejšim uporabnikom, saj je kakovost slike povprečna. Za uporabo na domačih omarah oz. policah pa ... Premislite sami.

Kodak EasyShare SV811

Da so LCD-okvirji dober dodatni zaslužek, spoznavajo tudi fotografska podjetja, med prvimi Kodak. Model SV811 sodi v vrh tokrat preizkušenih modelov, saj se ponaša z dobro sliko in spodobnimi možnostmi. Za začetek vas bo presenetil videz, saj je v celoti črn. Malce zmoti debelina okvirja, ki je v osnovi prirejena za večji LCD-zaslon, saj slika v njem deluje kar malce izgubljeno. Bralnik kartic je na zadnji strani, kjer najdemo tudi gumbe za upravljanje. Na voljo so tudi USB- vrata, kamor lahko povežemo USB-ključ ali drugo pomnilniško enoto. Poleg možnosti predvajanja slike ima Kodakov okvir tudi dva zvočnika za predvajanje datotek MP3. Ne pričakujte preveč, a za malce brnenja na mizi je več kot dovolj. Upravljanje je narejeno lično in pregledno. Drugače povedano, hitro se znajdemo. Ima vrsto prehodov med slikami, pogrešali smo le prehod v črno oziroma mehak prehod v naslednjo sliko.Tudi z navadno menjavo smo bili čisto zadovoljni. Kot smo že omenili na začetku, se je okvir uvrstil zelo visoko tudi na račun dobrega prikaza slike. Ločljivost 800 x 480 pik zagotavlja ostro sliko, ki je dobro vidna tudi pod različnimi koti. A podobno kot pri drugih LCD-okvirjih tudi ta ne zna prikazati 16 milijonov barv. To se vidi na prehodih sivin ali nebu, ki lahko postane kockasto. Kodaku je uspelo narediti dober LCD-okvir, le malce več barv bi lahko prikazal.

Kodak EasyShare EX1011

Kodakov 10-palčni okvir EasyShare nam predstavi novo možnost povezovanja okvirja z zunanjimi pomnilniškimi enotami. Brezvrvična enota, ki je vdelana v okvir, se lepo dopolnjuje z vsemi drugimi možnostmi za priklop na klasične pomnilniške kartice. Tu so še USB-enote ter 128 MB notranjega pomnilnika. Brezvrvična povezava se enostavno nastavi, nato pa lahko prek nje predvajamo slike iz računalnika ali iz Kodakove internetne galerije − če imamo v njej ustvarjen račun, seveda.

10-palčni zaslon, ki ga odlikuje odlična barvna paleta, prikazuje slike velikosti 800 x 480 pik, ki pa so žal za to velikost zaslona spet premalo in včasih slika deluje nekoliko megleno. Vidni kot okvirja je zadovoljiv, saj se barve izgubijo le, ko okvir gledamo s spodnje strani, kar pa večinoma ne bi smelo povzročati težav pri postavitvi. V paketu dobimo tudi nastavek, s katerim lahko okvir pritrdimo na steno. Okvir zaključuje popolnoma črn rob, ki zaokroži oceno celotne podobe na deset. Lahko predvajamo slike, video, poleg tega pa v ozadju poslušamo glasbo, saj sta v okvir vdelana zvočnika. Dodatno v kompletu dobimo tudi daljinski upravljalnik, tako da se nam ni treba stegovati na zadnjo stran, kjer so zelo nepraktično postavljeni gumbi za upravljanje. To pa je tudi ena redkih slabosti izdelka.

Objavljeno: Moj mikro December 2007 | Alan Orlič | Jože Benedičič