O tem, da so zrcalnorefleksni fotoaparati zrasli, ne bomo izgubljali besed. Zato nas je toliko bolj presenetil Canon z modelom 100D. Fotoaparat, ki je recimo manjši kot Panasonic GH3, ki spada med brezzrcalne fotoaparate. Res je nekoliko debelejši, a višina in dolžina sta na njegovi strani. Čeprav je majhen, mu pravzaprav nič ne manjka. Držalo je dobro, dostop do pomembnih možnosti prav tako. Standardno 18-milijonsko tipalo, ki ga Canon vgrajuje zadnja leta, se dobro obnese, drugih pretresljivih novosti pa razen velikosti ni. In ravno zaradi tega je ta fotoaparat zanimiv. Je manjši kot večina v njegovem razredu in nekako meče čudno luč na Canonov brezzrcalni projekt. Kljub temu da je ta končno ugledal dodatni objektiv, Canon ne kaže nekih znakov življenja. Morda tudi zaradi splošnega trenda upadanja prodaje brezzrcalnih fotoaparatov, če smo iskreni, razen tistih dveh milijard Azijcev preostali svet gleda na njih zviška. To je seveda spet druga tema, a ostanimo še malo pri velikosti. Sony je pokazal, da lahko v ohišje, ki je malo večje, kot ga ima kompaktni fotoaparat, stlači tipalo polnega Leica formata. Morda je EOS 100D napoved tudi na tem področju, po seriji velikih fotoaparatov bi tudi tu lahko dočakali kaj v manjši škatli. Canon objektiv že ima, zelo tanek 40-milimetrski f2.8, prav tako Nikon, s podobno goriščnico. Pentax je na tem področju pravi kralj, ima jih celo serijo, a na fotoaparat s polnim Leica formatom bomo čakali še lep čas. In če se spet vrnemo k 100D, zamerimo mu le eno – visoko ceno. Nikonova konkurenca je namreč dobrih 130 evrov cenejša, kar postavlja Canon v slabši položaj.

Moj mikro, September Oktober 2013 | Alan Orlič |