Sodobne informacijske rešitve namreč omogočajo predvsem malim podjetjem, da – brez velikih vlaganj v lastno infrastrukturo ter precejšnjih izdatkov za izobraževanje strokovnega kadra (ki pomenijo zgolj začetek »resnih« težav, povezanih s plačami, nezadostnim obsegom dela in podobnimi težavami, izvirajočimi iz prej omenjene ekonomije obsega) in nazadnje še uporabnikov – pridejo do dejavnosti in posameznemu podjetju znotraj te prilagojenih rešitev. In kako je to mogoče? Z zunanjim zagotavljanjem rešitev oziroma »po domače« outsourcingom. Res je sicer, da bi tak model zagotavljanja storitev bržkone lahko uporabili za skorajda vsako z IT-jem povezano potrebo (resnici na ljubo ne zelo nišno specializiranega) malega ali srednje velikega podjetja, vendar je – in to še posebno velja za majhne trge, kakršen je Slovenija – dostop do tovrstnih storitev in rešitev omejen predvsem s strani ponudnikov. Večina velikih namreč še ni prav zapopadla možnosti, ki se dandanašnji tudi pri nas že odpirajo na trgu SMB (small and medium-sized businesses − mala in srednje velika podjetja). Prav podobno pa, kot bomo videli v nadaljevanju, drži tudi za odjemalce oziroma ta podjetja, saj jih večina še vedno meni, da je bolje, če imajo »tehnologijo« (strojno in programsko opremo) v lasti, ne pa zgolj v najemu.
Razen svetlih izjem so tako pri velikih ponudnikih (ki bi v kakovost svojih storitev SMB-podjetja verjetno zlahka prepričali že z blagovno znamko ter strokovnim kadrom, če pustimo trženjske strategije in zmožnosti povsem ob strani) dosegljive le storitve, ki ne zahtevajo veliko angažiranja s strani ponudnikov, kakršne so shranjevalne rešitve, gostovanje spletnih mest in druge podobne storitve, sem ter tja še kak poslovni informacijski sistem, to pa je tudi vse. Zanimivo pri tem je, da večina ponudnikov storitev spletnega gostovanja (z izjemo velikih ponudnikov internetnih storitev) prihaja ravno iz vrst malih podjetij, prav tako so iz malega zrasla podjetja, ki ponujajo gostovanje poslovne programske opreme. In zakaj je temu tako? Bržčas ravno zaradi prednosti perspektive ponudnikov, ki so (ali pa so na neki točki v svoji zgodovini bili) majhni.
KAKO RAZMIŠLJAJO SMB-PODJETJA V TUJINI
Raziskave analitske hiše IDC v segmentu končnih uporabnikov iz vrst malih in srednje velikih podjetij v Severni Ameriki so v lanskem letu pokazale nekaj zanimivih trendov. Najbolj bistvena in ne ravno presenetljiva ugotovitev je, da se velika večina pomislekov SMB-podjetij pri nakupu storitev vrti predvsem okrog denarja. Vendar pa temu globoko logičnemu razlogu navkljub obstaja še nekaj pomislekov, ki bi jih težko »obtožili« racionalnosti. Poglejmo torej, kakšni so pomisleki in premlevanja severnoameriških malih in srednje velikih podjetij v zvezi z zunanjim zagotavljanjem storitev.
SMB-podjetja se odločijo za zunanje zagotavljanje storitev v glavnem takrat, ko se že sicer odločajo o nakupu rešitve/storitve. Kar 90 % vseh v IDC-jevi raziskavi vprašanih podjetij je namreč razmišljalo o možnosti zunanjega zagotavljanja storitev šele takrat, ko so se že tako ali tako odločali o nakupu nove rešitve. Le 10 % vseh vprašanih je torej takšnih, ki bi po namestitvi določene rešitve sploh razmišljali o možnosti njene dopolnitve ali zamenjave s storitvami zunanjega izvajalca.
V segmentu SMB ni jasnih preferenc glede cenovnega modela zunanjega zagotavljanja storitev. Medtem ko je 63 % srednje velikih podjetij raje izbralo pavšalni model kot pa plačilo po opravljeni storitvi, je bilo enakega mnenja le 54 % malih podjetij. Na področju cenovne politike bodo morali ponudniki torej zelo paziti, da s svojimi paketi storitev ne bodo dosegli nasprotnih učinkov od želenih ter si s tem odtujili odjemalcev iz segmenta SMB.
SMB-podjetja si želijo standardiziranih storitev z manjšo mero prilagajanja. Več kot 80 % srednje velikih ter 70 % malih podjetij je v raziskavi dalo vedeti, da bi jim bilo bolj prav, če bi njihovi ponudniki storitev rešitev standardizirali ter jo le malenkostno prilagodili potrebam individualnih kupcev. Najverjetna razlaga takšnega razmišljanja je ta, da finančno povečini ne ravno močna podjetja s segmenta SMB bržčas povezujejo prilagajanje storitev z njihovo bistveno povečano ceno.
Več kot dve tretjini SMB-podjetij ima raje »svojo« tehnologijo. Skoraj 70 % tako malih kot velikih podjetij bi raje imelo tehnologijo v lasti. V idealnem svetu bi to morda res bila najboljša rešitev, vendar za finančno šibka mala podjetja gotovo ni tudi najbolj praktična. Iz tega sledi, da tudi v segmentu SMB še vedno obstaja precejšnja priložnost na področju upravljanih storitev.
Selitve kadrov so redke in verjetnejše v srednje velikih podjetjih. Velika večina SMB- podjetij meni, da selitev kadrov k ponudniku storitev ni sprejemljiva. Kljub temu bi se s tem strinjala četrtina srednje velikih podjetij in le 15 % majhnih. Razlog za ta odpor gre verjetno iskati v dejstvu, da imajo tovrstni kadri po nekaj funkcij hkrati in so tako pogosto kritičnega pomena za poslovanje podjetja.
Ni enotne preference glede dobave. Prek 40 % vprašanih podjetij bi imelo raje eno samo paketno pogodbo ter sodelovalo z enim ponudnikom tako za IT kot za aplikacije. A vendar ne moremo reči, da je to glas večine, saj bi prek 30 % podjetij imelo raje več pogodb z različnimi ponudniki. Glavni razlog za to je specializacija, saj je več kot polovica vprašanih odgovorila, da bi prek pogodb z več dobavitelji prišli do specializiranih znanj o njihovi primarni dejavnosti, medtem ko je četrt vprašanih dejalo, da bi tako zmanjšali povečano stopnjo tveganja ob sodelovanju z le enim ponudnikom. Deleži so bili skorajda enaki tako v majhnih kot v srednje velikih podjetjih.
| Velikost podjetja (št. zaposlenih) | Povprečno* zaposlenih specialistov v IT oddelku ( %) | Omenjeni specialisti |
| 1–4 | 1,0 | Jih tako rekoč ni |
| 5–9 | 1,0 | PC |
| 10–19 | 1,5 | PC, varnost |
| 20–49 | 3,1 | Omrežja, shranjevanje podatkov |
| 50–99 | 3,7 | Komunikacije in vzdrževanje spletnih strani |
| 100–249 | 6,6 | Več kot 50 IT-oddelka se ukvarja s PC-ji in omrežji |
| 250–499 | 15,1 | 61,3 % se jih ukvarja s PC-ji in omrežji |
| 500–999 | 33,0 | Več kot tri četrtine vseh se ukvarja z omrežji ter PC-ji |
| *(Povprečen delež specialistov za posamezna IT-področja pri podjetjih z redno zaposlenimi IT- strokovnjaki) | ||
DENAR NI VSE – TUDI PREDSODKI NEKAJ ŠTEJEJO
To so torej bile najpomembnejše ugotovitve raziskave podjetij s segmenta SMB ter nakupovalnih navad in razmišljanj teh podjetij v zvezi z zunanjim zagotavljanjem storitev. A pomudimo se za trenutek ob zadnji in hkrati najpomembnejši ugotovitvi – dejstvu, da mala podjetja od tovrstnih storitev pričakujejo večje prihranke kot srednje velika, obenem pa se bistveno bolj bojijo tveganj, ki jih prinaša sodelovanje z zunanjim ponudnikom storitev. Skoraj polovica vprašanih srednje velikih podjetij je tako dejala, da bi jih v primernost zunanjega zagotavljanja storitev prepričal prihranek v višini 10 % ali več, medtem ko je bilo enakega mnenja le okrog 30 % malih podjetij, enako število pa jih je dejalo, da jih zunanje zagotavljanje storitev ne zanima, ne glede na prihranke in druge morebitne koristi.
Prihodnjič si bomo ogledali, ali tudi slovenska podjetja s segmenta SMB razmišljajo podobno. Na voljo bodo namreč preliminarni rezultati raziskave slovenske podružnice analitske hiše IDC o rabi IT-ja v slovenskem gospodarstvu, ki vključuje podatke o razvitosti in pomenu IT-infrastrukture, porabi za storitve in rešitve s področja informacijskih tehnologij in ne nazadnje o najpomembnejših vplivih, ki določajo razlike med slovenskimi SMB-podjetji ter njihovimi severnoameriškimi vrstniki.
Koliko ponudnikov je pri nas?
Glede na že prej omenjeno omejeno »SMB-ponudbo« pri nas smo preverili, koliko ponudnikov v Sloveniji se pravzaprav sploh udejstvuje v tem segmentu, in prišli do naslednjih ugotovitev.
Kljub občutni rasti porabe za zunanje zagotavljanje IT-storitev v zadnjih letih ta številka še vedno ni ravno velika – okrog 40 % ponudnikov, ki jih IDC spremlja v svoji redni letni raziskavi trga IT-storitev (to pa so pravzaprav vsa podjetja, ki na področju IT-storitev v Sloveniji in/ali širše kaj pomenijo). Tako pridemo do številke okrog 60 podjetij, zelo podobno pa je tudi število tistih, ki se kakorkoli udejstvujejo (oziroma so v tem segmentu imeli kakršenkoli prihodek) na trgu zagotavljanja storitev malim podjetjem z do desetimi zaposlenimi. Zanimivo je tudi, da skupna poraba teh podjetij za IT-storitve obsega komajda dobre tri odstotke celotnega trga IT-storitev v Sloveniji, kar je nesorazmerno malo v primerjavi z deležem, ki ga imajo mala podjetja v okviru celotnega gospodarstva. Nekaj boljši je položaj pri porabi podjetij, ki imajo med 10 in 99 zaposlenih, saj je poraba teh v letu 2006 dosegla dobrih trinajst odstotkov skupne porabe na slovenskem trgu IT-storitev.
In kdo so svetle izjeme na strani slovenskih ponudnikov, ki ponujajo malim podjetjem prilagojene pakete zunanjega izvajanja storitev (pri nas zaenkrat predvsem infrastrukturnih in shranjevalnih)? Kot rečeno, ni jih ravno veliko, čeprav se njihovo število veča. V globalni perspektivi velja, da sta za dobavljanje tovrstnih storitev najbolje pozicionirani dve vrsti podjetij, in sicer tista, ki zagotavljajo posamezne (ločene) storitve. To je tako imenovani količinski model, in večje ko je podjetje, bolj se mu ponudba tovrstnih storitev splača. Najočitnejša tipa teh podjetij so ponudniki telekomunikacijskih storitev in ponudniki rešitev zunanjega izvajanja (outsourcing). Ključne težave teh podjetij so, kako te storitve »zapakirati«, kako jih tržiti in kakšen cenovni model ubrati. Zato je malo verjetno, da bi lahko od takšnih ponudnikov v prihodnje pričakovali učinkovite modele dobave segmentu SMB.
Drugi model je tako imenovani model integriranega/skritega shranjevanja, v okviru katerega bodo zmagovalci tisti ponudniki, ki bodo shranjevanje podatkov »vgradili« v druge svoje storitve ali aplikacije. To pomeni neposredno nevarnost za ponudnike prejšnjega modela posameznih storitev, oboje skupaj pa seveda precejšnjo priložnost za izdelovalce shranjevalnih rešitev – ki bodo skupaj s konkurenčnim bojem med obema tipoma ponudnikov morda pripomogli k temu, da bomo tudi pri nas kmalu ugledali malim podjetjem (po velikosti, ceni in načinu dobave) prilagojeno ponudbo.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Boštjan Klajnščak
