V angleščini jo imenujejo »augmented reality« oz. po naše nadgrajena resničnost. Gre za načelo, ki ga najbolje razumemo takole: na zaslonu mobilne naprave, pametnega telefona ali tabličnega računalnika je prikazana slika okolice, ki jo vidi vgrajena kamera, pri prepoznanih objektih pa so izpisane dodatne informacije o teh kot dodana informativna plast nad »živo« sliko. Angleški izraz bi zato lahko prevedli tudi kot združena ali dodana resničnost.
KAKO NADGRADIMO RESNIČNOST
Na spletnih tržnicah je veliko podobnih aplikacij, še več pa jih je v razvoju, področje je namreč izredno zanimivo tudi za raziskovalce na univerzah in inštitutih.
Najbolj poznani sta aplikaciji Layar in Peaks. Slednja je zanimiva tudi za slovenske ljubitelje gora, saj poleg slike gora prikaže tudi njihova imena, tako da se planincem ni treba več prepirati, ali je hrib, ki ga gledajo, mali ali veliki Draški vrh. Obe aplikaciji se zanašata na podatke sprejemnika GPS, s katermi določita uporabnikov položaj in smer pogleda, nato pa na zaslonu prikažeta dodatne informacije – sloje, če ti obstajajo.
Po drugi poti pa gre podjetje Aurasma (www.aurasma.com). Tehnologija, ki jo razvijajo, ne samo, da ne potrebuje GPS-a, temveč naj bi celo omogočala prepoznavanje kretenj roke pred objektivom kamere. Ta vidik tehnologije sicer ni vgrajen v njihovo aplikacijo AurasmaLite, ki kljub temu kaže na nekatera zanimiva področja uporabe, med drugim za dodajanje videoposnetkov v tiskane medije. Ne razumite tega dobesedno tako, kot je zapisano. V osnovi aplikacija prepozna del fotografije, ki smo jo med postopkom izdelave nadgrajene resničnosti posneli in določili, da je ta povezana s poljubnim videoposnetkom. Za razumevanje tega je najprimernejša revija, vzemimo kar svoj primer. Film Johnny English 2 je bil zanimiv sredi prejšnjega meseca, glavni igralec Rowan Atkinson pa je tako ali tako vedno zanimiv. V reviji Stop so objavili članek o njem, mi pa smo fotografijo v članku povezali z predstavitvenim videom za omenjeni film.
POSTOPEK V PRAKSI
Postopek je preprost, kljub vsemu pa je treba natančno upoštevati napotke. Najpomembnejše je, da je površina, ki jo želite uporabiti, ravna. To smo dojeli na bolj »trd način«, saj smo imeli najprej idejo, kako bi povezali fotografije steklenice piva oziroma nalepko na njej s kakšnim zanimivejšim vsebinsko povezanim videom. Poleg tega naj površina ne bo preveč osvetljena in naj ne odseva svetlobe. V postopku fotografiranja pomaga barvna lestvica v spodnjem kotu. Fotografija bo namreč uporaba le, če bo drsnik v zelenem področju. Na zaslonu vidite vse, kar vidi kamera, sami pa določite del, ki vas zanima, s premikanjem in večanjem oziroma manjšanjem pravokotnika, ki se prikaže na zaslonu. Splača se malce razmisliti in najti tak del slike, ki jo bo računalnik najlaže prepoznal – po domače povedano, primerjal shranjeno s tistim, kar vidi kamera. Sledi postopek nalaganja videoposnetka, ki ga imate v napravi ali pa ga poiščete z iskalnikom videoposnetkov Blinkx. Sledi še določitev področja, kjer želite, da bo video prikazan, in postopek je zaključen. Izdelana nadgrajena resničnost je shranjena v napravi, lahko pa jo pošljete prijateljem po pošte ali SMS-u ali pa jo objavite v Facebooku oziroma Twitterju. Če pošiljate po pošti, prijatelj dobi sporočilo, v katerem je povezava za namestitev izdelane nadgrajene resničnosti v njegovo napravo.
Aplikacija deluje s prepoznavanjem tistega, kar »vidi«. Če prepozna sliko, ki ste jo določili, se bo na njenem mestu prikazal povezan videoposnetek. V teoriji se sliši preprosto, v praksi pa ni tako. Mobilno napravo morate držati pri miru in čim bolj vzporedno s tistim, kar kamera gleda, in ko ta prepozna pravi del, se na njegovem mestu prikaže video, ki pa se prekine, če napravo preveč premaknete, in algoritem privzame, da kamera ne vidi več tistega, kar bi morala videti. Aplikacija pa je dovolj pametna, da povečuje oziroma pomanjšuje področje prikaza videoposnetka, če mobilno napravo približate ali oddaljite od površine, enako pa ga premika tudi levo oziroma desno (celo malo pod kotom). Gibi morajo biti počasni, sicer se predvajanje videa prekine.
PREVERITE SAMI
Kako aplikacija deluje, lahko preverite tudi sami, saj vključuje nekatere že narejene primere nadgrajene resničnosti. Na omenjeni spletni strani so fotografije, v katere usmerite svojo napravo in preverite, kaj se skriva za njimi. Ima pa tehnologija po našem mnenju velik potencial v tiskanih medijih, toliko bolj, če bo nekoč obstajal lažje dosegljiv javni prostor, kamor bomo lahko vsi nalagali svoje izdelke, ti pa bodo dosegljivi vsem uporabnikom aplikacije (namesto pošiljanja po pošti ali objavljanja v Facebooku). V tem primeru bi lahko v reviji slike v člankih povezali z videoposnetki. Uporabniku ne bi bilo treba teh posnetkov iskati na spletni strani ali kjer koli že revije objavljajo, namesto tega bi le usmeril objektiv kamere mobilne naprave na določeno mesto in dobil dodatne informacije.
Moj mikro, oktober 2011 | Jan Kosmač
