Revolucija se pozna že pri najpreprostejših vsakdanjih opravilih: zaradi asinhronosti elektronske pošte komunikacija poteka stalno, nobena ura ni več prepozna, odgovor na elektronsko sporočilo v neobičajnih urah je nekaj povsem normalnega. Če primerjamo današnji poslovni svet s tistim pred več kot desetimi leti, je več kot jasno, da je internet močno vplival na sisteme vrednot v podjetjih in pričakovanja v poslovanju med podjetji. Razvoj mobilnih komunikacij zaradi svoje narave, torej obljube »kjerkoli in kadarkoli«, verjetno znova prinaša velike spremembe v sistemu vrednot. Povečuje že tako pretirano pričakovanje takojšnje dosegljivosti oziroma takojšnje reakcije sogovornikov. Torej govorimo o novih pričakovanjih, ki jih morda nekateri zaposleni sploh ne bodo več pripravljeni sprejeti. Prave revolucije očitno sploh še nismo videli. Ali lahko govorimo o novi, »m-revoluciji«?
Vse skupaj nekoliko spominja na začetke mobilne telefonije, ko so na začetku uporabniki kar pričakovali, da bodo klicani nemudoma odgovarjali na klice. V nekem segmentu poslovnega sveta lahko pričakujemo, da bo pritisk po takojšnji elektronski dosegljivosti zelo močan, zaradi česar se utegne zgoditi hiter razmah mobilnega interneta za poslovne namene. Ob tem pa se že danes kaže velika potreba po redefiniciji poslovnih vrednot v m-okolju. Komunikacijska funkcija mobilne podpore poslovanju pa so le ena vrata, ki so se na stežaj odprla. Odpirajo se že druga, saj mobilne funkcije posegajo veliko globlje v informacijske sisteme in procese v podjetjih.
KAJ MENIJO NAŠI »TRENDSETTERJI«
Člane IKT Kluba, ki so različni kadri z IT-področja, večinoma na odločevalskih pozicijah (vodilni, direktorji, vodje informatike in tudi specialisti po različnih IT-področjih), smo povprašali, kaj se glede tega dogaja pri nas. Raziskava je bila izvedena v začetku novembra letos, sodelovalo pa je 100 članov. Sodelujoči ne predstavljajo slovenskega povprečja, temveč podjetja, ki so bolj vpletena v informatiko in kjer je sama uporaba IKT-ja na visoki ravni, zato lahko rečemo, da gre za mnenja »trendsetterjev« in zgodnjih uporabnikov.
V podjetjih seveda vse izvira iz trenutne informacijske podprtosti poslovanja, pri čemer lahko govorimo o dveh nivojih: rešitvah za informacijsko podporo za komunikacijo in sodelovanje med zaposlenimi ter aplikacijah za podporo poslovnim procesom. Podjetja, iz katerih prihajajo člani IKT Kluba, so komunikacijsko v celoti podprta in imajo vsa vpeljano vsaj eno od obstoječih rešitev. Pametni telefoni, potisna pošta, sinhronizacija koledarjev in stikov sploh niso redkost. S potisno pošto svoje zaposlene vsaj deloma podpira 64 % podjetij, 83 % pa jih pravi, da imajo v podjetju vsaj en pameten službeni mobilni telefon, pri čemer lahko rečemo, da je v povprečju okoli tretjina zaposlenih že oborožena s takimi telefoni. Osnova za mobilno poslovanje torej obstaja. Naprav, s katerimi se lahko kaj dela, je med zaposlenimi že veliko, mobilna elektronska pošta pa je že dosegla kritično maso.
Člane smo vprašali o tem, katere od uvedenih aplikacij imajo odprte tudi za dostop prek mobilnih naprav. Računovodstvo in finance sta po pričakovanjih informacijsko najbolj podprta procesa. Drugi so bolj vezani na dejavnost in na velikost podjetja, ključno pa je opažanje, da so delovni procesi, vezani na terensko delo, projektno vodenje in poslovno analitiko tisti, ki dosegajo višje deleže, pač glede na to, ali ima podjetje informacijski sistem. Tukaj se potencialno generira potreba po mobilno podprtem poslovanju.
Storitveno naravnana podjetja so najdovzetnejša za uvedbo mobilnih tehnologij v svoje poslovanje. Podjetja, ki bodo, ali so že prva uvedla mobilne tehnologije v svoje poslovanje, so zagotovo tista, kjer je sprotna komunikacija že zdaj nujna za poslovanje in kjer je narava dela terenska. To niso samo podjetja, ki imajo terenske predstavnike, ampak tudi tista, kjer zaposleni veliko svojega dela opravljajo pri svojih strankah oziroma iz pisarne. Lahko bi jih poimenovali »leteči«. Pred kratkim sem bil priča primeru z iPadom, kjer se zdravniku, ko ima vizito, prikazujejo rentgenske slike v visoki ločljivosti in seveda celotna kartoteka. Koristi mobilnih tehnologij v takih podjetjih oziroma organizacijah bodo najprej presegle percepcijo, da gre za drage rešitve, nato pa postale gonilo razvoja mobilnih rešitev.
ZAKAJ ŠE NE?
Vprašanje, ki se ob tem poraja pa je: Zakaj še ne? V raziskavi sodelujoči člani IKT Kluba so jasno izpostavili, da je mobilno poslovanje v njihovih podjetjih v naslednjih letih realnost , korist pa vidijo predvsem v povečanju učinkovitosti in hitrosti poslovanja, izboljšanju notranjih komunikacij ter izboljšanju odnosov s strankami zaradi večje dostopnosti informacijskih sistemov v podjetju. Seveda pa tudi tu naletimo na dejavnike, ki zavirajo širitev uporabe mobilne podpore poslovanju. Stopnja uporabe je odvisna od naprav, ki jih uporabniki uporabljajo. Naprave in uporabniška izkušnja sta ključni gonilni sili mobilnega razvoja med neposlovnimi uporabniki.
iPhone je naprava, ki je leta 2007 dokazala, da je lahko internet tudi prek male naprave uporaben in uporabniku privlačen. Pravzaprav je videti, da je (bila) uporabniška izkušnja na napravah še zadnja resna ovira pri razmahu mobilnega interneta, saj so cene podatkovnega prenosa že padle, dostopnost uporabnih naprav pa je razmeroma visoka. Android je le še utrdil smernice razvoja, ki jih je začrtal Applov iOS, in pripeljal uporabniku cenovno dostopnejše naprave. Ključ uspeha te tehnologije je pa zagotovo vsebina. Govorim o »mobile apps«, kjer gre za preproste in ozko namenske aplikacije, ki so te naprave naredile dejansko uporabne. Vsi ostali igralci na trgu so zdaj prisiljeni slediti temu trendu in obstali bodo le tisti, ki bodo imeli največ uporabnih vsebin oziroma teh aplikacij.
Med člani IKT Kluba slika ni dosti drugačna, le da je treba gledati s poslovne perspektive. Uporabniška izkušnja je med največjimi ovirami, saj so naprave omejene z velikostjo zaslona, uporaba na mobilnih napravah je v splošnem razumljena kot okorna, podjetju pa uporaba mobilnih tehnologij za podporo poslovanju pomeni dodaten strošek. Ponavlja se zgodba pisarne brez papirja. Tresla se je gora, rodila se je miš, papir pa je še vedno tukaj. Mobilno poslovanje, bolje rečeno, mobilna informacijska podpora ne bo nadomestila ničesar, zato lahko s tega vidika stroške nakupa naprav, porabe in ne nazadnje razvoja platform samo prištejemo k obstoječim stroškom. Vodilni v podjetjih se tega zavedajo in zato to tudi pogosteje izpostavljajo.
Poslovni svet ima poleg tega še nekaj drugih pomembnih zahtev − kakovostna povezava in varnost. Za večino tega lahko rečemo, da je danes že dosegljivo, zaradi česar člani IKT Kluba tovrstne pomisleke izražajo v nekoliko manjši meri.
SOCIOLOŠKI VIDIKI
Vendar prepogosto zapostavljamo nekatere sociološke vidike posegov, ki jih tehnološke inovacije prinašajo. Zagotovo posegi v poslovne procese vplivajo na informacijske sisteme, ki jih je treba potem dopolnjevati in znova uvesti. Pozabljamo pa, da mobilnost redefinira institucijo delovnega časa. Nenehna dostopnost briše mejo med službo ter prostim časom in veliko zaposlenih danes na to ni pripravljeno pristati. Nerazčiščena pravila igre pripeljejo do neusklajenosti pričakovanj med delodajalcem in zaposlenim. Če mi delodajalec ponuja mobilni dostop do dela, ali moram zdaj kot zaposleni promptno reagirati tudi v času nedeljskega kosila? Kako je z uporabo službenih mobilnih naprav za zasebne namene?
Zastavljajo se nova vprašanja, denimo, kako bodo zdaj poslovni uporabniki doživljali uporabniško izkušnjo, ali bo posel sam po sebi našel koristi, ki jih bo lahko prikazal v finančnih izkazih, predvsem pa, ali bomo pripravljeni na spremembe v sistemu vrednot. Od leta 2007 do leta 2010 se je globalna prodaja pametnih mobilnih naprav povečala s30 milijonov na preko 60 milijonov kosov (vir: Gartner). Ključ množične širitve je ostal le še v uporabnih vsebinah in vsebinah, ki jih danes že uporabljamo v internetu. Dejansko skozi mobilne aplikacije doživljamo konvergenco fiksnih in mobilnih komunikacij (npr. Facebook, Gmail, Google maps in latitude, Twitter, …). Neizogibnost m-revolucije v poslovnem svetu je videti odvisna od sprejemanja mobilnih tehnologij med končnimi neposlovnimi uporabniki, ki bodo potem to lahko to sprejeli tudi v službi.
IKT Klub
Stalni spletni panel IKT Klub s pomočjo svojih članov, strokovnjakov in odločevalcev z IT- področja v slovenskih organizacijah, omogoča zaznavanje in analizo trendov na področju IKT. Rezultati tako opravljenih raziskav so relevantni tako za člane kot za ponudnike IKT. Pridobljeni podatki omogočajo argumentirane odločitve o prihodnjih naložbah v IT. Članom IKT Kluba se s sodelovanjem v raziskavah odpira dodatna možnost vplivanja na prihodnjo ponudbo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v Sloveniji. Izsledki v okviru IKT Kluba opravljenih raziskav bodo uporabnikom dobrodošel pokazatelj za oblikovanje trženjskih, prodajnih ter drugih ključnih strateških odločitev.
Moj mikro, februar 2011 | Boštjan Klajnščak | Matjaž Robinšak, Valicon d.o.o., |
