Kot smo pisali v prejšnji številki Mojega mikra, se je slovenska podružnica analitske hiše IDC pred časom v sodelovanju z revijo Moj mikro in nekaterimi drugimi partnerji lotila raziskave IT-potrošnje v slovenskih podjetjih. Oglejmo si še nekaj ugotovitev, zlasti za mala in srednje velika podjetja.
Gre za raziskavo, kakršne se kljub vsej – s strani večine ponudnikov čedalje glasneje deklarirani – pomembnosti tovrstnega osredotočanja oziroma specializacije na bodisi posamezne segmente končnih uporabnikov bodisi posamezne dejavnosti, ni (uspešno) lotil še nihče. Gre za pregled potrošnje za informacijske tehnologije v slovenskih podjetjih in organizacijah tako po dejavnostih kot glede na število zaposlenih. Obenem reprezentativnost vzorca zagotavlja tudi možnost natančnega ugotavljanja drugih trendov, ki govorijo o razvitosti infrastrukture ter organizacije IT v slovenskih podjetjih. Kot smo obljubili v prejšnji številki, pa se bomo v pričujočem prispevku omejili zgolj na nekaj najpomembnejših ugotovitev v zvezi s potrošnjo v malih in srednje velikih slovenskih podjetjih. Ob tem velja poudariti, da so rezultati preliminarne narave, saj raziskava še ni končana, zaradi česar se utegnejo nekatere navedene številke še malenkostno spremeniti.
VLOGA SEGMENTA SMB NA SLOVENSKEM IT-TRGU
Preden začnemo z ugotovitvami o pomenu malih in srednje velikih podjetij (SMB) na slovenskem trgu, se najprej pomudimo še pri definiciji teh. Težava je namreč v tem, da malo ali srednje podjetje v Sloveniji pomeni nekaj drugega kot na večjih trgih – pri nas bi namreč za srednje velika lahko opredelili (in po zakonu o gospodarskih družbah tudi uradno jih) že podjetja, ki zaposlujejo več kot 50 (in do 249) ljudi. Zato je primerjava s kategorijami končnih uporabnikov, kot jih spremlja IDC za svoje globalne naročnike v okviru rednih raziskav trga PC-računalnikov, nekolikanj zagatna. Malo podjetje (v Sloveniji to pomeni, da ima od 10 do 49 zaposlenih) ima namreč po IDC-jevi definiciji od 10 do 99 zaposlenih, srednje veliko pa že kar do 499 zaposlenih. Ker ta definicija, upoštevaje slovenske razmere, niti približno ne ustreza pojmu SMB, se bomo v nadaljevanju posvetili zgolj segmentoma do 9 (po IDC-jevi definiciji »small office, po ZGD-ju pa »mikro podjetje« – v nadaljevanju bomo uporabili ta izraz) ter od 10 do 99 zaposlenih (po IDC »small business«, po ZGD-ju pa obstaja zgolj kategorija od 10 do 49 zaposlenih, imenovana »malo podjetje« – tudi tu bomo uporabili slovenski izraz).
Kakšna je torej infrastruktura v slovenskih podjetjih SMB? Poglejmo si, kakšno je stanje na trgu osebnih in prenosnih računalnikov ter strežnikov x86 oziroma kakšna je relativna teža teh podjetij na trgu, kakšna so gibanja oziroma trendi, ne nazadnje pa tudi, kakšna so pričakovanja, vzgibi in nameni, ki pri nakupih vodijo tiste, ki v teh podjetjih odločajo o porabi denarja, ki ga podjetja SMB namenjajo za informacijske tehnologije.
Slovenska mikro podjetja so v letu 2004 kupila 13,2 % vseh enot, prodanih na slovenskem trgu, mala pa 21,4 %. Delež prvih je v lanskem letu dosegel 16,1 %, drugih pa 27,9 %. A te številke še niso tako impresivne. Vrednost vseh enot, prodanih malim podjetjem, se je namreč skorajda podvojila (stopnja rasti je znašala 99,3 %), medtem ko je vrednost pošiljk segmentu mikro podjetij v obdobju 2004–2007 zrasla za 66,1 %. Za primerjavo: število enot, prodanih na slovenskem trgu, je v istem obdobju zraslo za 39,2 %, vrednost teh pa za 43,3 %. Kot kažejo podatki v spodnji tabeli, se bo ta trend po vsej verjetnosti nadaljeval, saj so odgovorni za IT v malih podjetjih na vprašanje o investicijski prioriteti posameznih področij IT v proračunu za naslednje leto odgovorili takole:
| Strojna oprema | Programska oprema – infrastrukturne aplikacije | Programska oprema – poslovne aplikacije | Vzdrževanje, sistemska integracija, zunanje izvajanje storitev, svetovanje | |
| Zelo visoka prioriteta | 13,4 % | 9,8 % | 20,7 % | 12,2 % |
| Visoka prioriteta | 32,9 % | 25,6 % | 18,3 % | 30,5 % |
| Srednje visoka prioriteta | 36,6 % | 39,0 % | 41,5 % | 36,6 % |
| Nizka prioriteta | 15,9 % | 20,7 % | 14,6 % | 15,9 % |
| Zelo nizka prioriteta | 1,2 % | 4,9 % | 4,9 % | 4,9 % |
Za primerjavo si poglejmo tabelo z odgovori na isto vprašanje v višjem velikostnem razredu (od 100 do 499 zaposlenih):
| Strojna oprema | Programska oprema – infrastrukturne aplikacije | Programska oprema – poslovne aplikacije | Vzdrževanje, sistemska integracija, zunanje izvajanje storitev, svetovanje | |
| Zelo visoka prioriteta | 7,3 % | 9,1 % | 29,1 % | 15,2 % |
| Visoka prioriteta | 30,9 % | 30,9 % | 32,7 % | 17,6 % |
| Srednje visoka prioriteta | 54,5 % | 41,8 % | 29,1 % | 42,4 % |
| Nizka prioriteta | 7,3 % | 14,5 % | 7,3 % | 9,7 % |
| Zelo nizka prioriteta | 0,0 % | 3,6 % | 1,8 % | 1,8 % |
Strojna oprema ima torej, sodeč po izsledkih raziskave analitske hiše IDC, v malih podjetjih precej višjo prioriteto kot pa v srednje velikih, kar pa morda nekolikanj presenetljivo ne velja za infrastrukturno programsko opremo. Velja pa se zamisliti nad ugotovitvijo, da je prioriteta poslovnih aplikacij v manjših okoljih bistveno nižja kot v večjih, in to kljub temu, da ima takšne rešitve nameščene okrog 53 % malih in kar 72 % srednje velikih (s 100 do 499 zaposlenimi) podjetij. Položaj je nekoliko drugačen na področju storitev, kjer so mala podjetja (s povprečno okrog dvema zaposlenima v IT) bolj primorana v sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev, kar je še očitnejše pri mikro podjetjih s povprečno manj kot enim zaposlenim v IT ter prek 60 % odgovori, da je prioriteta storitev zanje visoka ali zelo visoka. Ugotovitev: večje kot je podjetje, manjša je prioriteta vlaganj v storitve. Enako velja za nakupe strojne opreme, medtem ko je na področju programske opreme položaj obraten.
Ni povsem jasno, ali gre pri tem za pomanjkanje ponudbe, previsoke cene izdelkov, pomanjkanje zavedanja koristi tovrstnih rešitev ali pa za kombinacijo vsega naštetega. To pomeni, da bodo morali ponudniki tovrstnih rešitev čim prej ugrizniti v grenko jabolko izobraževanja trga, ki od začetka seveda ne bo prinašalo bajnih dobičkov, kvečjemu stroške.
Objavljeno: Moj mikro, April 2008 | Boštjan Klajnščak
