Če smo že prek omrežij GPRS prenašali majhne količine podatkov, takrat v navezi s prvimi stranmi WAP, in le redki, katerih telefoni so to podpirali, z običajnih spletnih strani, pa danes prek omrežij EDGE in 3G že iz marsikatere naprave lahko odpiramo klasične spletne strani in prenašamo tudi večje količine podatkov. Kar nekaj dražjih telefonov je imelo že pred leti možnost delovati kot podatkovni modem in omogočiti povezavo v svet nanje priključenim računalnikom (kabel, ali infrardeča povezava). Predvsem za potrebe poslovnežev pa so se v zadnjih letih razvile tudi namenske kartice – modemi za brezžični prenos podatkov prek mobilnih omrežij. Pretekla generacija modemov je bila ekskluzivno v obliki razširitvenih kartic za prenosne računalnike (tip PCMCIA), danes pa področje doživlja preporod, saj so na voljo tako USB-modemi kot tudi ExpressCard in še vedno tudi različice PCMCIA.
Hkrati so se cene podatkovnega prometa znotraj države z raznimi paketi spustile na skoraj sprejemljive, normalne cene. Če torej nimamo druge, boljše ali cenejše poti do interneta, velja premisliti o povezavi prek mobilnih operaterjev. Vendar prej pozorno preučite ponudbo, saj vsi operaterji omejujejo mesečno količino podatkov v paketu – oziroma presežek zaračunavajo.
HSDPA
Od začetka jeseni, ko je tudi Simobil zagnal svoje omrežje 3G, imamo torej dva ponudnika omrežij UMTS in s tem tudi prenosa podatkov. Za razliko od Mobitela, ki je zgradil omrežje okoli prve generacije UMTS, nato pa ga je lani začel nadgrajevati na HSDPA; Simobil že v izhodišču gradi na HSDPA. Obe omrežji zaenkrat navkljub oznakam na komunikacijski opremi podpirata hitrosti do 3,6 Mb na sekundo, za katero pa velja že takoj povedati, da jo je moč doseči praktično le v nadzorovanih, laboratorijskih razmerah, ko smo edini uporabnik bazne postaje.
Težava omrežja HSDPA UMTS je vsekakor domet, saj je potrebna večja gostota baznih postaj. To v praksi pomeni, da lahko na najvišje prenosne hitrosti pozabimo, če razmišljamo o dostopu do interneta z ruralnih področij – tam, kjer ne dobimo drugega internetnega dostopa. Tu ostajamo obsojeni na GPRS oz. kvečejmu EDGE (ki ga sedaj tudi podpirata oba omenjena operaterja). Večina komunikacijske opreme je navzdol združljiva tudi s tehnologijama EDGE in GPRS, kar v praksi pomeni da se lahko povežemo kjerkoli.
O sami tehnologiji HSDPA smo že pisali (Telekomunikacije, julij−avgust 2006), hitrosti so primerljive s širokopasovnim priključkom prek fiksnega omrežja – do 3,6 Mb na sekundo (o testu HSDPa 1,8 Mb/s pa si lahko preberete v prilogi Telekomunikacije, december 2006 ).
REALNA HITROST
V idealnih razmerah – središče Ljubljane, 6. nadstropje stavbe, brez okoliških gradenj – torej odprto okolje, smo izmerili naslednje hitrosti delovanja opreme (navajamo najboljši doseženi rezultat):
| Tehnologija prenosa | preneseno podatkov v 5 minutah | Dosežena povprečna hitrost |
| GPRS | 1,695 MB | 5,8 kB/s (46,3 Kb/s) |
| UMTS | 13,861 MB | 47,3 kB/s (378,5 Kb/s) |
| HSDPA 1,8 | 25,68 MB (v 2,29 minutah) | 176,5 kB/s (1,37 Mb/s) |
| HSDPA 3,6 | 25,68 MB (V 1,65 minutah) | 265 kB/s (2,12 Mb/s) |
Datoteko velikosti 25 MB smo prenašali iz našega strežnika FTP.
SLEP: SMISELNA JE LE POSLOVNA UPORABA
Cen vmesnikov namerno nismo navajali, saj se spreminjajo iz akcije v akcijo – po redni ceni pa jih ne kupuje praktično nihče. Ne glede na to, kakšno komunikacijsko opremo kupimo, jo lahko pripravimo na delo z katerim koli operaterjem, le poznati moramo nastavitve, do katerih bomo prišli pri podporni službi. A udobneje je uporabiti privzete nastavitve, s katerimi je delo hitro. Še zlasti udobni so zunanji t.i. USB-modemi, ki jih lahko vtaknemo neposredno v USB-režo, prek podaljška tudi v tesnih okoliščinah. A najboljši signal/sprejem zagotovo ponujajo rešitve PCMCIA/ExpressCard , ki imajo integrirane antene, ob tem pa praviloma omogočajo še priklop zunanje antene (tako za UMTS, bolj kot ne stacionarno, ima Mobitel že nekaj časa v ponudbi). Ob povezovanju bodite pozorni na požarni zid – nekatere protivirusne rešitve se imajo za pametne in blokirajo brezžične povezave – kar je treba ročno izklopiti. Še nasvet: pripišite ali zapomnite si PIN-kodo SIM-kartice v opremi, saj jo je privzeto treba vpisati pri vseh – se pa da nastavitev izklopiti.
Dostop do podatkov kadarkoli in kjerkoli je prednost, ki jo zagotavljajo podatkovni vmesniki. Vsi vmesniki ponujajo ali integrirano ali pa dodatno zmožnost vzpostavljanja varnih navideznih zasebnih omrežij, s katerimi prek javnega mobilnega omrežja vzpostavimo šifriran tunel do omrežja podjetja. Že v izhodišču pa velja, da so mobilna omrežja vseeno varnejša od brezžičnih otokov (wi-fi). Izmerjene hitrosti uporabnikom v večjih mestih že omogočajo zelo hiter dostop do podatkov/interneta in ta lahko zunaj pisarne praktično transparentno nadomesti hitro širokopasovno omrežje. Uporabniška izkušnja je zelo dobra, se žal z vsakim kilometrom oddaljevanja od centra mesta slabša.
Objavljeno: Moj mikro, December 2007 | Jaka Mele
