Zato so se ob pojavu programske opreme razvili tudi novi prodajni modeli. Nekateri prisegajo na zelo striktno licenčnino. Programa ne kupiš, ampak ga le najameš. Spet drugi prisegajo na enak prodajni model kot za nakup fizičnih predmetov. In seveda je preverjanje legalnosti programske opreme vse prej kot lahko opravilo. Bili so mnogi poskusi na področju razvoja prodajnega modela programske opreme in bili so tudi mnogi poskusi pri zaščiti pred kopiranjem oz. nelegalnim razmnoževanjem, pa vendar se zdi, da še ni načina, ki bi se učinkovito bojeval pred piratstvu in kljub temu ne bi preveč obremenil uporabnika. Seveda so razvijalci programske opreme vgradili mnoge varovalke, ki vsaj tiste manj vešče uporabnike odvrne od piratstva in se raje odločijo za nakup, kot da bi se morali ukvarjati s težavami, ki jih prinese »krekanje« programa.

V času razvoja modernih tehnologij pa se je dodobra tudi uveljavilo mišljenje, da je v internetu marsikaj zastonj, kar je seveda čisto res. Dejstvo pa je, da smo ljudje do brezplačnih stvari zelo skeptični. Nekateri spletni portali so se v želji po večjih zaslužkih odločili, da bodo začeli zaračunavati novice, po vzoru časopisov, le z malce drugačnim pristopom. Žal pa zelo skrivajo statistike takšne branosti in zaslužkov, tako da pravzaprav ne moremo vedeti, ali tak poslovni model učinkuje ali ne. Znano je, da je v internetu izredno težko biti unikaten. Prav tako je z novicami, ki jih pač dobimo na kakšnem drugem spletnem portalu brezplačno, če jih moramo že ponekod plačati.

Internet pa je s seboj prinesel popolnoma nove prodajne in poslovne modele. Uporabniki za stvari, ki jih ne moremo otipati, precej težje plačamo, še posebej če nam je na voljo piratska kopija. Zato so se v internetu počasi začele pojavljati spletne strani, ki svoje storitve ponujajo povsem brezplačno. Lastniki služijo denar prek drugih kanalov, izdelek pa je na voljo zastonj. Zadnja leta je takšnih storitev vedno več, in vse kaže, da je to prava smer poslovanja v internetu.

Uporabniki lahko dobimo določene programe na voljo popolnoma brezplačno, sprejeti moramo le to, da se nam občasno prikazujejo kakšne reklame v tem zastonjskem programu. Seveda nas z reklamami dandanes bombardirajo od vsepovsod, zato se skorajda ne pozna, če bomo gledali še kakšno dodatno. Ena od rešitev je tudi odprta koda, ki jo lahko razvijajo praktično vsi, odprtokodni programi pa praviloma na vsebujejo reklam. Marsikdo bi pomislil, da brezplačno pa že ne more biti tako dobro, kot tisto za kar moramo plačati. Mnogi razvijalci programov pa so dokazali ravno nasprotno, saj se velikokrat zgodi, da brezplačni programi delujejo precej bolje kot plačljivi.

SKLEP
Pri izbiri programov, ki jih uporabljamo za delo z računalnikom, veliko pomaga okolje, v katerem živimo. Nekatere programe smo prisiljeni uporabljati v službi, nekatere pa uporabljamo zato, ker jih uporabljajo tudi naši prijatelji. Vsako novo okolje prinese tudi nove izzive in marsikdaj smo bolj pripravljeni še naprej živeti z določenimi težavami, ki se jih s časoma navadimo, namesto da bi preprosto zamenjali okolje in ga začeli uporabljati.

Piratstvo je vsekakor velik problem, čeprav so številke o povzročeni škodi močno napihnjene. Nihče ne ocenjuje opravljenih nakupov ravno zato, ker je nekdo dobil piratsko različico programa, in ker je bil že navajen uporabe programa, je v službi kupil isti program. Podjetja so vsekakor bolj disciplinirana na področju nelegalne programske opreme. Razlog zagotovo tiči v papirjih, saj je hitro možno ugotoviti število računalnikov v podjetju, ter jih tudi pregledati. Takšni pregledi pa so učinkoviti le tam, kjer imajo večje število računalnikov. Doma nas vsekakor ščiti 141. člen Kazenskega zakonika, ki govori o nedotakljivosti stanovanja ali zaprtega prostora, kar v praksi pomeni, da nihče ne sme vstopiti v stanovanje, če mu vi ne dovolite. Seveda vse dokler nima sodnega naloga za preiskavo, ki pa ga lahko pridobi le na podlagi utemeljenega suma. Utemeljeni sum je zelo širok pojem, ki ga je možno tudi zlorabiti. Pa vendar se zelo redko zgodi, da bi komu preiskali domač računalnik samo zato, ker ga sumijo, da ima naloženo nelegalno programsko opremo. Čeprav, roko na srce, verjetno težko najdemo kakšen računalnik, ki pa zares ne bi imel niti enega nelegalnega programa.

Lep primer je program Total Commander (http://www.ghisler.com/), ki ima licenco Shareware. Lahko ga uporabljate 30 dni, pozneje pa ga morate zbrisati ali pa kupiti. Seveda se vam po enem mesecu ne bo nič zgodilo, ob zagonu pa se vam vsakič pojavilo okno, ki vas bo zelo prijazno spomnilo na to, kaj morate storiti. Tistega »pozdravnega« okna se človek hitro navadi in večina uporabnikov se niti ne zaveda, kaj tam piše. In program lepo še leta in leta uporabljamo, ne da bi vedeli, da ga uporabljamo nelegalno. Takšnih primerov bi verjetno lahko našli še mnogo.

Internet pa nam je prinesel tudi mnogo dobrih rešitev. Brezplačni programi so vsekakor zelo dobra alternativa plačljivim. Čeprav se mnogi zelo razlikujejo tako po uporabniškem vmesniku kot tudi po funkcijah, ki nam jih ponujajo. Za zgoraj izbrane alternative ni nujno, da so najboljše možne. Programske opreme je dandanes v izobilju. Prav vsak lahko najde tisto, kar mu najbolj ustreza. Izbor je bil narejen po mojih izkušnjah pri dolgoletni uporabi računalnikov. S pomočjo zgoraj naštetih programov pa si lahko pripravimo računalnik, ki bo uporabljal izključno brezplačno programsko opremo. S tem bomo prihranili skoraj 5000 evrov. Cena vseh zgoraj naštetih programov je lahko tudi nekaj manjša, saj predvsem Adobe in Microsoft ponujata zelo različne pakete programov. Adobe ima cenovno politiko, da je praviloma posamezen program iz paketa malenkost cenejši od nakupa celotnega paketa. Je pa res, da programov v paketu ne morate izbirati. Microsoft ima podobno cenovno politiko, vendar je nakup samo enega programa bistveno cenejši od nakupa celotnega paketa. Prihranili boste le, če potrebujete več njihovih programov.

Današnji trg računalnikov se zelo hitro razvija in popolnoma mogoče je, da se bo kmalu pojavil nov igralec na trgu brezplačne programske opreme. Slutiti je tudi, da se dogajanje razvija v to smer, saj bodo tudi proizvajalci morali poiskati nove prodajne modele. Videti pa je, da piratstva pravzaprav nihče več noče preganjati. Razširjenost določenega programa je vsekakor vredna veliko več kot malo število drago prodanih licenc. Morda pa je tudi to boj proti brezplačnim programom?

Moj mikro, marec 2011 | Matjaž Gerčar