cena najema enega strežnika za 1000 ur = cena najema 1000 strežnikov za 1 uro
To je enačba, s katero si lahko razložite ekonomski model računalništva v oblaku.
Našteto velja za model storitev »IaaS«, medtem ko pri modelu »SaaS« (Software as a Service) (recimo pošta v oblaku) ne najemamo infrastrukture, ampak namenske storitve. Vmesni model »PaaS« (Platform as a Service) pa nam omogoča, da napišemo aplikacijo, ki bo glede na svoje potrebe ustrezno porabljala vire pri ponudniku oblačnih storitev. Predstavljajte si aplikacijo, ki zapisuje službene prihode in odhode z bazo več deset milijonov uporabnikov. Jasno je, da bo v konicah poraba virov nedvomno precej višja in s stališča aplikacije je najem v oblaku velik plus, saj bomo višek plačali samo takrat, ko ga bomo res uporabljali. Na klasični infrastrukturi bi morali najeti ali kupiti opremo, ki bi bila zmožna »prebaviti« tudi konico, žal pa večino časa ne bi bila izkoriščena. Zveni znano?
Vrnimo se nazaj na IaaS oziroma tudi priljubljeni model »DaaS« (Desktop as a Service) in na nazoren primer. Začnimo takole: Majda je samostojni podjetnik in ima računovodski servis z več kot petdeset strankami. V določenih mesečnih obdobjih si Majda izpada računalnika ne more privoščiti. A vendar, pokvari se ji lahko trdi disk ali kaka druga sestavina, računalnik ji lahko navsezadnje ukradejo. V najboljšem primeru je pri serviserju potrebna menjava okvarjenega dela, v najslabšem primeru pa lahko Majda ostane brez vseh pomembnih poslovnih podatkov. Bi si v tem primeru želeli biti njena stranka? Ne glede na velikost Majdinega podjetja je dejstvo to, da spada med uporabnike, ki za normalno poslovanje zahtevajo visoko razpoložljivost. Toda ali si Majda to lahko privošči? Za visoko razpoložljivost potrebuje vsaj dva mini strežnika, mini NAS-polje, programsko opremo za virtualizacijo in urejeno arhiviranje na oddaljeno lokacijo. Tukaj je še strošek implementacije in rednega vzdrževanja. Velik del njenega mesečnega zaslužka bi se tako sproti pretopil v vzdrževanje IT. Kaj torej storiti? Tudi mikro podjetja in posamezniki si v modernem času vse težje privoščijo izpade svoje računalniške opreme, hkrati pa nimajo ne dovolj znanja ne denarja, da bi si zadeve sami uredili. Veliko pa se jih vsega naštetega sploh ne zaveda, dokler ni prepozno.
In kako lahko računalništvo v oblaku pomaga Majdi? Za mesečni pavšal si lahko najame visoko razpoložljivo delovno postajo v oblaku, kamor se preselijo vse njene aplikacije in podatki, ki jih potrebuje za nemoteno poslovanje. Do svoje delovne postaje lahko kadar koli dostopa iz PC-ja, tankega odjemalca, telefona, tablice … Če se ji pokvari disk na računalniku, lahko stopi do najbližjega nakupovalnega središča, vzame najcenejši računalnik, ki ga imajo, ga odnese domov in z nekaj kliki uredi dostop do svojega namizja v oblaku ter dela naprej. Alternativa je dostop iz tablice, telefona, moževega prenosnika … Navsezadnje lahko izkoristi sosedsko pomoč in z nekaj kliki pride do svojega namizja tudi iz sosedovega računalnika. Kaj pa izpad interneta? Za relativno majhen strošek si Majda lahko zagotovi rezervni dostop do interneta s pomočjo GPRS-/UMTS-ključka in ga uporabi v primeru izpada osnovne internetne povezave.
Strnimo skupaj pridobitve z migracijo delovnega okolja v oblak: dostopnost, visoka razpoložljivost, varnost, ekonomičnost. Naj gre za IT-oblačne centre v Sloveniji ali tujini, dejavnik visoke razpoložljivosti je v primerjavi z uporabo lastne strojne opreme neprimerno višji. Govorimo o razpoložljivosti stopnje 99,99 odstotka, kar pomeni okoli štiri minute nenačrtovanega izpada na mesec. Odpade nadgrajevanje računalnikov in operacijskih sistemov. Stopili smo stopničko višje, zato nas infrastruktura (strojna oprema) ne zanima več. Seveda pa zahtevamo delujoče aplikacije in razen izjem se tukaj tržišče hitro prilagaja novemu modelu.
V primerjalni razpredelnici smo navedli dva ponudnika, ki v Sloveniji ponujata najem delovne postaje v oblaku. Pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih ponudba še razširila.
S primerom Majdinega računovodskega servisa smo pokazali, kdaj je izbira namizja v oblaku smiselna rešitev. Seveda lahko najdemo tudi primere, ko se prehod v oblačno infrastrukturo ne izplača, a načeloma lahko rečemo, da je migracija delovnega okolja –celotne IT-infrastrukture – v oblak smiselna, in sicer že zaradi dejstva, da si tako visoke razpoložljivosti in varnosti, kot ju dobimo s prehodom v oblak, sami ne moremo privoščiti.
Še en primer iz prakse. Denimo, da ste ravno osvežili »vozni park« strežniške infrastrukture, ki jo uporablja okrog sto uporabnikov. Glede na to, da govorimo o migraciji delovnih postaj, predvidimo, da okrog 80 odstotkov uporabnikov uporablja delovne postaje za delo v Office paketu, za manj zahtevne grafične programe, poslovne aplikacije in brskanje po internetu. Dobra in relativno poceni rešitev je uporaba Windows terminalske rešitve RDS (Remote Desktop Services) skupaj z operacijskim sistemom Windows 2008 R2. Za vzpostavitev delovanja potrebujemo zgolj nekaj virtualnih strežnikov. RDS v lokalnem omrežju deluje z novimi različicami Windows OS dovolj dobro, da delo z namizjem (v nasprotju s prejšnjimi različicami, kjer je bil RDP-protokol ozko grlo tudi v lokalnem omrežju) teče gladko. V našem primeru lahko torej s primernim vložkom izpeljemo projekt migracije delovnih postaj kar v lastni hiši. Kaj pa ostalih 20 odstotkov delovnih postaj (prenosniki, grafične postaje)? Za njih zagotovimo osrednje zbiranje vseh slik diskov s tehnologijami, ki so trenutno prisotne na trgu. Ena takih rešitev je recimo Wanova, s katero lahko centraliziramo delovne postaje tako, da zlahka zamenjamo strojno opremo v primeru okvar, restavriramo vse podatke in aplikacije na novo strojno opremo ter delamo naprej. Tehnologija je torej tu, treba jo je le uporabiti.
In če je vaša infrastruktura zrela za nov nabavni cikel? Naredite poslovni načrt in v načrt B vključite migracijo v oblak. Pri tem upoštevajte vsa potrebna dejstva za pravilen izračun: nakup strojne in programske opreme, amortizacijo opreme, stroške prostora in elektrike, stroške za vzdrževanje, nameščanje novih različic, druge nepredvidene stroške … Izračun ni tako preprost, kot se morda zdi na prvi pogled.
Za konec še nekaj zanimivih dejstev. Na slovenskem trgu terminalske storitve niso najbolj uspešne, čeprav so na voljo že več kot desetletje. Ljudje še vedno bolj zaupajo delovnim postajam. Pogost izgovor glede uporabe terminalskih storitev je recimo strošek: zakaj bi za tankega odjemalca zapravili 300 evrov, če lahko še malo primaknemo zraven in kupimo pravi računalnik, na katerem je mogoče kaj postoriti, tudi če strežniki ne delajo. In kaj počnete takrat, ko vam strežniki ne delajo? Da ne omenjamo tega, da tak način organizacije prinaša visoke stroške tako pri nakupu kot pri vzdrževanju. Poleg tega smo se terminalskim rešitvam izogibali tudi zaradi vmesnika, ki ni bil slovenski, ali pa je bilo ljudem morda všeč tudi to, da so dobili »svoje« računalnike z barvnimi zasloni, saj so se ravno rešili terminalov in zelenih monitorjev. Pri Windows 2008 teh izgovorov vsekakor ni več. Pričaka vas namreč namizje v slovenskem jeziku, popolnoma enako tistemu v Windows 7. Prehod na terminalski način dela je primeren za večino uporabnikov v običajnem poslovnem okolju. Pri tem vam obstoječih PC-jev ni treba takoj zamenjati s tankimi odjemalci, uporabite jih za terminalski dostop, v omari pa si naredite zalogo z nekaj tankimi odjemalci in to zalogo redno osvežujte. Skratka, če vam odpove PC, ga zamenjate s tankim odjemalcem. Ne zapravljajte denarja po nepotrebnem.
Scenarij bi bil drugačen, če vaša infrastruktura ne bi bila prenovljena in za podlago ne bi uporabljali virtualne platforme. Izračun bi nemara pokazal, da se vam takoj izplača najeti delovna namizja v oblaku, bodisi kot samostojne delovne postaje bodisi kot terminalske odjemalce ali morda mešanico obojega. A primere je treba reševati posamično. Kar je za nekoga dobro, je lahko za drugega čista izguba – in obratno. Uporaba oblačnih storitev za vaša delovna namizja? Da, vendar s predhodno analizo.
Flipit.si je blagovna znamka slovenskega podjetja Virtu, ki je član skupine NIL. Namizja v oblaku že več let trži tako v Sloveniji kot v tujini. Primarni podatkovni center, v katerem lahko najamete namizja, je v Ljubljani.
CloudPlan4.me je blagovna znamka slovenskega podjetja BalkanCloud, ki trži namizja v oblaku skupaj z angleškim partnerjem ThinkGrid. Ima izkušnje na področju nudenja IaaS- in SaaS-rešitev s podatkovnimi centri v Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji. CloudPlan4.me podjetjem ponuja tudi možnost najema terminalskega dostopa.
Moj mikro, junij 2012 | Matjaž Antloga
