V času, ko so se začele naprave za dostop do interneta množiti kot gobe po dežju, je bilo verjetno zelo malo ljudi, ki je pomislilo na težavo, ki nam jo bo prinesla množica naprav za dostop. Še pred kratkim smo imeli en sam računalnik, iz katerega smo dostopali do interneta. Vedeli smo, da so vsi podatki tam, in če smo bili na drugi lokaciji, smo se zavedali, da do podatkov ne moremo dostopati. Niti se nam to ni zdelo tako zelo pomembno. Potem so na svet prišli prenosniki, ki so vse skupaj že malce postavili v pravi red. Še vedno smo imeli eno napravo, s katero smo dostopali do interneta, čeprav se je takrat že dalo nastaviti elektronsko pošto tako, da smo istočasno dobili tudi SMS v mobilni telefon, da nas čaka pošta. To je bilo seveda še v časih, ko spam ni bil tako zelo razširjen, pa tudi komunikacija prek elektronske pošte ni bila tako priljubljena in si kvečjemu dobil nekaj SMS-sporočil na dan. Prenosnik pa je bil naša vstopna točka v internet in v njem smo imeli vse podatke na enem mestu, ki pa smo jih lahko odnesli s seboj, kamorkoli smo šli.

Prenosni računalnik nam je kmalu postal prevelik, da bi ga imeli stalno s seboj, zato so proizvajalci zadeli v polno, ko so začeli izdelovati netbooke. To so mali prenosni računalniki, ki so dejansko uporabni in zasedejo zelo malo prostora. Kot že njihovo ime pove, so predvsem uporabni za komunikacijo s svetom prek interneta. Za kakšno resno delo pa zaradi majhnosti zaslona niso najprimernejši. In že se je zgodilo, da smo imeli za resno delo velik, po možnosti namizni računalnik, za spremljevalca na poti pa mali netbook.

Proizvajalci pa so seveda razvijali še naprej in pojavili so se pametni telefoni in tablični računalniki. Oboje je za resno delo dokaj neuporabno, za komunikacijo pa odlično.

In če pogledam danes, ima veliko uporabnikov vsaj tri ali štiri naprave, s katerimi dostopajo do interneta: računalnik doma, računalnik v službi, prenosni računalnik in telefon. Takšna široka možnost dostopanja do interneta je seveda odlična, se nam pa zgodi, da s tem izgubimo pregled nad podatki, ki jih imamo. Ob uporabi štirih naprav se nam vsekakor zgodi, da se sprašujemo, kje smo določen dokument shranili. Glede na Murphyjeve zakone pa bomo imeli dokument, ki ga potrebujemo, vedno v tisti drugi napravi, do katere trenutno ne moremo.

Vsa ta stalna povezanost nas sili tudi k hitremu spremljanju dogajanja, kar povzroči, da se mnogokrat ne spomnimo niti, kaj smo prebrali, kaj šele da bi vedeli, kje naj iščemo.

Tega se zavedajo tudi proizvajalci programske opreme, ki se vedno bolj nagibajo k centralizaciji vseh podatkov. Ta centralizacija pa se počasi, a vendar zanesljivo dogaja prav v internetu oz. v oblaku. O varnosti in vseh pasteh tega početja bi lahko veliko napisal, pa morda kdaj v drugem članku.

Za rešitev zgoraj opisanega problema že obstajajo odlične rešitve, ki so opisane v nadaljevanju članka. Seveda to niso vse rešitve, ki so možne. To je le moj izbor tistih, za katere mislim, da imajo prihodnost in so zanimive za povprečnega uporabnika, kar pomeni, da morajo biti preprosto dosegljive, preproste za uporabo in predvsem praktične.

DropBox

www.dropbox.com
Gre za zelo razširjeno in uporabno orodje. Osnovno načelo DropBoxa je dostop do istih podatkov od koder koli. Z registracijo pridobite 2 GB brezplačnega prostora v internetu, kjer lahko posnamete svoje datoteke in do njih dostopate iz vseh računalnikov in mobilnih naprav. Vse skupaj se lahko upravlja prek spletnega vmesnika ali pa si namestite dodatek, ki vam v računalniku določi mapo za DropBox. V praksi je to videti tako, da datoteke, za katere želite, da so vam na voljo vedno, posnamete v to posebno mapo, ki se bo takoj sinhronizirala z vašo spletno mapo DropBox. Za sinhronizacijo vam tako ni treba več skrbeti. Preprosto uporabljate to mapo kot svojo mapo z dokumenti in vsak trenutek vam bodo isti dokumenti na voljo kjer koli. Seveda lahko isto orodje namestite v vseh računalnikih, ki jih uporabljate, in tudi v vašem mobilnem telefonu (iPhone, Android, BlackBerry).
Vse skupaj se zbira na centralnem mestu v oblaku in orodje samo skrbi, da imate v vseh računalnikih vedno zadnjo različico. Če vam 2 GB ni dovolj, imate možnost, da za plačilo dobite 50 ali 100 GB prostora v strežniku.

PLUSI: Storitev je odlična za manjše datoteke; sinhronizacija poteka v realnem času; dejansko nam olajša dostop do dokumentov; shranjuje različice iste datoteke; vsebino lahko delimo z drugimi.
MINUSI: Ni primerno za večje datoteke; vsebina ni šifrirana; omejeni ste z velikostjo, ki jo ponujajo.

FTP − FileZilla

http://filezilla-project.org
Gre za dokaj star način prenosa podatkov, saj je bila prva različica tega protokola objavljena kar pred 40 leti, pa vendar je protokol FTP še vedno priljubljen, predvsem za datotečni dostop do strežnikov. Če je nekaj v internetu, nam je dosegljivo vseskozi, zato potrebujete le FTP- strežnik, kamor boste nalagali svoje datoteke, da vam bodo dostopne tudi iz drugih računalnikov. Strežnik si lahko postavite tudi sami v svojem računalniku, in sicer s programom FileZilla, ki ga lahko namestite kot odjemalec in tudi kot strežnik. Priporočljivo je imeti tudi statični IP-naslov, da boste vedno dostopali do svojega strežnika prek istega naslova.

Podobno kot pri DropBoxu tudi tukaj svoje datoteke posnamete na oddaljeno, vedno dosegljivo mesto, le da pri FTP-ju sinhronizacija ne poteka samodejno. Tudi mobilni telefoni že imajo programe za FTP-dostop do strežnika, torej so vam dokumenti, ki jih imate v strežniku, zares dosegljivi od koder koli.

Žal pa FTP ni varen protokol, saj se prek njega vse pošilja nešifrirano in vsakdo z malo več znanja lahko prebere geslo in vsebino, ki jo izmenjujete s strežnikom. So pa v ta namen razvili tudi nekaj varnejših protokolov, ki temeljijo na FTP-ju: FTP over SSH, FTPS ...

Glede prostora za podatke ste omejeni le z velikostjo diska, ki ga imate na voljo.

PLUSI: Vedno dosegljivi podatki; omejitev prostora za podatke je le v velikosti diska; razširjen protokol, za katerega se dobi veliko dobrih odjemalcev: FileZilla, SmartFTP, WinSCP, Total Commander ...
MINUSI: Vsebina ni šifrirana, potrebna je ročna sinhronizacija, potrebujete strežnik, protokol se občasno obnaša zelo muhasto, zlasti pri prenosu večje količine podatkov (odvisno od odjemalca).

Remote Desktop

http://www.mremote.org/, http://www.teamviewer.com/
Remote Desktop Protocol (RDP) je protokol, ki ga je razvil Microsoft za oddaljeni dostop do računalnika. Program za uporabo RDP-ja je privzeto nameščen v vseh operacijskih sistemih Windows od XP naprej. Za oddaljeni dostop do drugega računalnika potrebujete le pravi program, dovoljenje v drugem računalniku za dostop in IP-številko računalnika, na katerega bi se radi povezali.

Ideja protokola RDP je preprosta, in sicer da bi videli zaslonsko sliko iz drugega računalnika in da bi lahko oddaljeni računalnik uporabljali ravno tako kot, če bi sedeli ob njem. Tako lahko vedno vidite dokumente, ki jih imate shranjene v oddaljenem računalniku, zaganjate programe, obdelujete fotografije itd. Zaradi velike količine prenesenih podatkov je zelo dobro imeti tudi dobro širokopasovno povezavo. Video prenos žal ne deluje najbolje in tudi kakovost prenesene slike ni odlična, pa vendar je še vedno zadovoljiva, da dobimo občutek, kot bi sedeli za oddaljenim računalnikom. Remote Desktop se mnogokrat tudi uporablja zato, da ne potrebujete monitorja ob vsakem računalniku oz. strežniku. Dovolj je le vklopljen in omrežen računalnik, brez monitorja in brez tipkovnice ter miške.

Program mRemote vam bo prišel zelo prav ob povezovanju v veliko različnih računalnikov, saj vse povezave pregledno shrani, istočasno imate lahko odprtih več povezav, zna pa se povezovati z mnogimi protokoli, ne samo z RDP-jem. Prednost uporabe programa mRemote je tudi ta, da je z njim možen prenos datotek med povezanima računalnikoma, in ne samo ogled.

TeamViever je program, ki sicer ne temelji na protokolu RDP, uporablja pa idejo tega protokola. S tem programom prav tako lahko vidite zaslonsko sliko oddaljenega računalnika, lahko prevzamete nadzor nad njim ali pa pokažete uporabniku na drugi strani, kako se določeno opravilo naredi. V primerjavi z RDP-jem, ki je v Windows, zna TeamViever tudi prenašati podatke med obema povezanima računalnikoma. Za uporabo mora biti seveda program nameščen v obeh računalnikih.

PLUSI: Popoln nadzor nad oddaljenim računalnikom; privzeto je program RDP že nameščen v praktično vseh sistemih Windows; enostaven za uporabo; podatki se prenašajo šifrirani.
MINUSI: Določene omejitve (zvok se ne prenaša, nezanesljiv prenos podatkov ...), podatki so še vedno shranjeni na različnih mestih.

Operacijski sistemi v brskalniku: Glide, iCloud, EyeOS ...

http://www.glideos.com, http://www.icloud.com, http://www.eyeos.org
Računalništvo v oblaku prihaja s polnimi jadri in operacijski sistemi v brskalniku so dober pokazatelj tega, da ta popolnoma nova računalniška doba zares prihaja. Vse, kar potrebujete, je dostop do interneta in brskalnik. Vse drugo lahko opravite kar znotraj brskalnika. Ne potrebujete nameščene programske opreme, da bi popravili fotografije, naredili predstavitev, napisali dokument ali pa poslušali glasbo. Seveda vse te storitve najdemo raztresene po internetu, zakaj pa ne bi imeli vsega na enem mestu? To pa nam ponujajo operacijski sistemi, ki tečejo v brskalniku. Seveda za to potrebujete kar dober računalnik, da se spopade z vsemi modernimi funkcijami spletne strani, saj gre navsezadnje le za zelo napredno spletno stran. Takšnih operacijskih sistemov je na trgu kar precej in videti je, da gredo v pravo smer, čeprav za resno uporabo še ne pridejo popolnoma v poštev, predvsem zaradi dokaj majhnega prostora, ki nam ga ponujajo.

GlideOS nam ponuja 30 GB brezplačnega prostora, ki pa ga za doplačilo lahko nadgradimo vse tja do 250 GB. Podatki v njihovem strežniku niso šifrirani, imajo pa dokaj jasno in strogo varnostno politiko, ki govori predvsem o tem, da podatkov ne bodo posredovali tretjim osebam, da jih bodo varovali ter da jih bodo izbrisali v nekaj dneh po zaprtju računa. Seveda vam kot pravi operacijski sistem ponuja tudi možnost obiskovanja spletnih strani ter shranjevanje in urejanje zaznamkov. Orodja, ki jih boste lahko uporabljali, pa vam bodo omogočala shranjevanje in obdelovanje fotografij, urejanje besedilnih dokumentov, preglednic, predstavitev, pošiljanje elektronske pošte in še mnogo drugih uporabnih stvari.

iCloud je tudi operacijski sistem v brskalniku, le da se s Chromom ne razume najbolje. Brezplačno pridobite 3 GB prostora, ki ga lahko za plačilo nadgradite na 100 GB. iCloud zelo močno spominja na operacijski sistem Windows in očitno so se njegovi ustvarjalci za to zelo potrudili. Ima precej večji nabor programov kot zgoraj opisani GlideOS in ima tudi svojo spletno trgovino Marketplace, kjer lahko dobite še kakšne dodatne programe. Med programi pa se znajde tudi program za izdelavo lastnih aplikacij. Uporaba tega operacijskega sistema uporabnikom Windows ne bi smela delati preglavic. Pravijo, da je to namizje, ki je vedno z vami, kar seveda zelo drži.

EyeOS se lahko nekako postavi ob bok sistemu GlideOS, s pomembno razliko, da ga lahko namestite kar v svoj strežnik in tako niste več omejeni s prostorom. Gre za odprtokodni operacijski sistem, tako da boste tudi dodatne programe lahko razvijali sami, kar bi bilo pa kar potrebno glede na to, da je osnovni nabor bolj skromen.

PLUSI: Preprosta uporaba; vse je na enem mestu; deljenje vsebin z drugimi uporabniki; ne potrebujete vzdrževanja operacijskega sistema; dostop od koder koli.
MINUSI: Podatki so večinoma nešifrirani, tako da ni primeren za shranjevanje občutljivih vsebin; nikoli se ne ve, kdaj bo ponudnik zaprl svojo storitev; potrebujete dober računalnik, nedelujoče funkcije v nekaterih brskalnikih.

Google Docs

http://docs.google.com
Zakaj bi sploh še potrebovali Microsoft Office, če pa imamo Google Docs? Gre za nekakšen Office v oblaku, kjer lahko počnete vse, kar počnete s svojimi Officeovimi programi, le da imate tukaj dokumente vedno dosegljive v svojem Googlovem računu v internetu. Do njih lahko dostopate od kjerkoli, le da imate dostop do interneta. Prav tako lahko naložite svoje že obstoječe dokumente oz. prenesete dokumente iz Google Docs v svoj računalnik. S količino datotek, ki so pretvorjene v obliko Google Docs, pravijo, da niste omejeni. Ustvarite pa lahko besedilni dokument, preglednico, predstavitev, obrazec, risbo, zbirko ali dokument po predlogi. In vse to popolnoma brezplačno.

PLUSI: Nadomestek za MS Office; odlično delovanje; deljenje vsebin, vse na enem mestu; preprost uporabniški vmesnik.
MINUSI: Storitev je namenjena le dokumentom, tako da z njo pokrijemo le en segment svojih podatkov.

Prednosti, ki jih prinašajo storitve v oblaku, so velikanske. Seveda pa imajo tudi določene pomanjkljivosti. Pred shranjevanjem podatkov v oblak se je treba zavedati, da so podatki shranjeni drugje, kjer nimate nadzora nad njimi. Na drugi strani pa je verjetno precej več možnosti, da boste izgubili podatke v domačem računalniku, kot pa da bi jih izgubil ponudnik storitev v oblaku. S tega vidika je storitev DropBox še najuporabnejša, saj so podatki shranjeni na mnogih mestih, kljub temu pa gre za iste podatke. Seveda ni mogoče prav vseh podatkov spraviti v mapo, zato nam pride prav tudi oddaljeni dostop do računalnika, kot je RDP.

Trenutno vidni cilj je verjetno operacijski sistem v oblaku, podobno kot trenutno počne iCloud. Vaš računalnik bo imel nameščen le še mini operacijski sistem, ki bo poskrbel za povezavo v internet, vse drugo pa bo opravil operacijski sistem v oblaku. Tako boste zares lahko imeli v uporabi isto okolje, čeprav boste dostopali iz različnih naprav. A do takrat bo verjetno preteklo še veliko vode.

Moj mikro, maj 2011 | Matjaž Gerčar |