
Med najbolj priljubljene spletne servise na področju komunikacije sodijo sistemi neposrednega sporočanja (instant messaging – IM), ki dajejo uporabniku nove možnosti. Poleg govorne komunikacije, prenosa slike (video) in izmenjave pisnih sporočil v interaktivnem okolju lahko dobi informacijo o stanju drugih uporabnikov oziroma o njihovi prisotnosti v omrežju. Med najpogostejše storitve sodi priljubljeni Skype (www.skype.com), ki se tudi na račun razmeroma velikega tržnega deleža uspešno upira povezavi z drugimi omrežji. Izjema sta seveda njihovi komercialni storitvi Skype In in Skype Out.
Zaradi razpršenosti uporabnikov med različnimi omrežji oziroma večkratni prisotnosti posameznih uporabnikov v različnih omrežjih smo priča najrazličnejšim spletnim servisom, ki poskušajo izvesti prehod med različnimi omrežji. O enem od njih, storitvi GTalk2VoIP (http://gtalk2voip.com/) smo v preteklosti že pisali (www.mojmikro.si/preziveti/kar_tako/skype_na_googlov_nacin). Pri tovrstni storitve povezujemo priljubljene servise, med katerimi pa žal ni Skypa, zato je uporabna vrednost GTalk2VoIP-a bistveno manjša. Druga slabost omenjenega servisa je odjemalec, ki ga ne moremo uporabiti v mobilnih napravah (npr. mobilni telefoni, dlančniki), kjer imamo na voljo manj strojnih virov (kot so procesorska moč, delovni pomnilnik ali pomnilnik za shranjevanje). Optimiranje oziroma en odjemalec je zato nujnost.
VETER SPREMEMB
V svetu mobilne telefonije se je v zadnjem času zgodilo precej sprememb. Hitrosti pri prenosu podatkov se višajo, nove tehnologije pa so prinesle obračun po prometu, ki je prešel v možnost pavšalnega mesečnega zneska. To pomeni, da lahko uporabnik zdaj brez razmišljanja o stroških uporablja prenos podatkov tudi v svetu mobilne telefonije. Druga pomembna sprememba so modeli mobilnih telefonov z vmesniki WLAN (wireless LAN). Tako si lahko uporabnik preprosto prek domačega ali omrežja mobilnega operaterja zagotovi prisotnost v svetovnem spletu oziroma enem od IM-omrežij tudi prek mobilnega terminala. Potrebujemo le še ustreznega odjemalca, ki nam omogoči prisotnost v različnih IM-omrežjih, najdemo pa ga v obliki brezplačnega Fringa (www.fring.com).
KAJ ZMORE FRING
Fring je pravi »poznavalec« omrežij, saj lahko prek njegovega odjemalca hkrati dostopamo do omrežij Fring, Skype, MSN Messenger, Google Talk, ICQ, SIP-ponudnikov (npr. Free World Dialup), Twitter, Yahoo! in AIM. Do Fringovega odjemalca pridemo zelo preprosto. V postopku prijave izberemo tip mobilnega telefona (npr. Sony Ericsson P1i), državo (Slovenija) in vnesemo klicno številko skupaj z mednarodno kodo (+386) brez ničle (npr. 31 xxxxxx) ter naslov elektronske pošte. Nekaj trenutkov po potrditvi vnosa v prejmemo mobilni telefon SMS-sporočilo s povezavo na spletni naslov, s katerega prenesemo potrebno programsko opremo. Pri morebitnih težavah lahko Fring prenesemo tudi ročno in izvedemo namestitev prek osebnega računalnika. Minimalne zahteve so mobilni telefon s podporo za G3 oziroma wi-fi z operacijskim sistemom Windows Mobile 5 ali 6, Symbian 8 ali 9 ali UIQ, testno je na voljo tudi različica za iPhone (www.fring.com/iphone/). Fring zasede od 200 do 375 KB prostora v telefonu ali na pomnilniški kartici.
Po namestitvi izvedemo prijavo v Fring z uporabniškim imenom in geslom. Ob zagonu odjemalca nas ta vpraša, v katera omrežja želimo dostop prek Fringa. Za vsako od omrežij, v katero želimo imeti povezavo, vnesemo obstoječe uporabniško ime in geslo (npr. za GoogleTalk uporabnik1, geslo1, za Skype uporabnik2, geslo2, za MSN uporabnik3, geslo3 ...). S temi uporabniškimi računi se bo Fring ob zagonu povezal kot uporabnik v posamezno omrežje in imel nadzor nad storitvami, kot so govor, pogovorna okna (klepet), stanja … Morda se kdo sprašuje o varnosti, saj svoje uporabniško ime in geslo za določene storitve zaupamo drugemu ponudniku (možnost zlorabe, kraja identitete). Priznam, da sem sam imel tovrstne pomisleke, a sem se za uporabo vseeno odločil.
Po prijavi v posamezno omrežje lahko znotraj Fringa uporabnik vidi skupaj vse stike, ki jih ima v Fringu in drugih »omrežjih«. Poleg seznama uporabnikov lahko vidimo tudi njihovo trenutno stanje (npr. prijavljen), ikone na dnu odjemalca pa nam pokažejo, v katerem omrežju je posamezen uporabnik. Na seznamu uporabnikov lahko dobimo hkrati uporabnike različnih omrežij, ki so jim dodani še uporabniki imenika mobilnega telefona (oziroma SIM-kartice), skratka, uporabnik pridobi nov imenik, v katerem so uporabniki klasičnih omrežij (stacionarno in mobilno) ter interneta (Skype, Fring, SIP-ponudniki …). Na podlagi izbranega stika Fring izbira povezavo, ki omogoči vzpostavitev govornega kanala, odpiranje pogovornega okna ali pošiljanja datoteke. Uporabniku je na voljo hitri pregled zgodovine klice, v kateri lahko ugotovi sogovornika, vrsto povezave, datum in uro ter vrsto (dohodni/odhodni) klica. Možnost videokonferenčnega klica za enkrat še ni podprta.
UPORABNIŠKI VTISI
Fring je v času pisanja tega članka še v beta fazi testiranja. Odjemalec v testnem telefonu (Sony Ericsson P1i) deluje brez težav, za zdaj je stabilno tudi omrežje oziroma storitev. Zanimiva je možnost povabila novih uporabnikov prek spletne strani (oziroma SMS-sporočila, uporabnik lahko na svojo spletno stran ali kot podpis elektronskemu sporočilu doda svojo povezavo (FringME!). Pri uporabi se kot najvidnejša slabost pokaže nekoliko manjša glasnost zvoka, kot smo je vajeni pri mobilnem telefonu. Po Fringu bodo posegali tisti, ki potrebujejo odjemalca za več omrežij, ali pa tisti, ki so do zdaj na mobilnem telefonu brezuspešno iskali brezplačni odjemalec za določeno omrežje. Tudi dejstvo, da nas lahko zdaj VoIP/IM-odjemalec spremlja povsod, ni zanemarljivo, v okviru domačega omrežja (WLAN oziroma domače mobilno omrežje) pa lahko s Fringom dosežemo tudi znižanje stroškov. Žal Fring ni na voljo za »starejše« tipe dlančnikov, marsikoga pa bi razveselil tudi odjemalec za namizne računalnike in prenosnike. Svoje vtise pa lahko strnem v dve besedi – bravo, Fring !
Telekomunikacije, julij-avgust 2008 | Marko Koblar