Najprej je treba na obstoječem disku izbrisati oz. premakniti na druge zunanje diske čim več nepotrebnih podatkov. Torej slike, filme, prenose, glasbo – vse to lahko počiva na zunanjem disku, vsaj za čas prehoda na disk SSD. Tu priporočamo uporabo programa TreeSize, ki nam lepo pokaže, kdo in kje na disku zaseda največ prostora, in nam omogoča hitro najti največje datoteke in mape. Brezplačna različica programa bo za naše namene zadostovala (http://bit.ly/vG863E). Verjetno boste hitro opazili, da je mapa Windows precej velika in da skoraj polovico zaseda mapa winsxs znotraj nje. Gre za posebno sistemsko mapo, kjer se shranjujejo datoteke za lastno predpomnenje, zlasti pa raste skozi nadgradnje. Na mojem stroju z Windows 7 Ultimate je ta mapa zasedla skoraj 10 GB, žal pa jo Windows potrebuje, tako da brisanje ne pride v poštev! Rešitev je uporaba ukaza dism /online /cleanup-image /spsuperseded, s katerim Windows prečisti mapo in obdrži samo potrebno. V mojem primeru sem privarčeval 3,5 GB! Ko očistimo in oskubimo star disk, je čas za prehod na novega.

S programom Acronis True Image Home naredimo zagonski CD. V računalnik priključimo zunanji USB disk ter preverimo, ali imamo v njem res dovolj prostora za izdelavo varnostne kopije diska. Računalnik znova zaženemo in izberemo zagon s CD-ja. Ko se Acronis naloži, izberemo možnost izdelave slike/varnostne kopije diska; izberemo celoten disk z vsemi particijami in kot cilj navedemo USB-disk. Proces bo trajal kakšno uro – odvisno od količine podatkov na disku.

Ko je slika diska narejena, ugasnemo računalnik in se lotimo fizičnega dela menjave diskov. Odvisno od starosti prenosnika lahko ta proces krši garancijske pogoje, tako da se zavedajte, da nadaljujete na lastno odgovornost. Večina prenosnikov ima na spodnji strani ali na boku vratca, prek katerih lahko dosežemo prostor z diskom. Za boljše prenosnike lahko v spletu najdemo tudi servisna navodila, kjer je narisano in napisano, kakšna je procedura pri menjavi diska. Največkrat gre za preprosto vijačenje enega do petih malih vijakov. Ko previdno dvignemo in odstranimo plastični pokrov, lahko dostopimo do diska. Disk previdno odstranimo iz reže/kablov – lahko je potrebno še dodatno vijačenje. Nato po istem postopku namestimo disk SSD ter po obratnem vrstnem redu na pravo mesto vrnemo plastične pokrove in vse zapremo in privijačimo. Nekateri prenosniki (recimo Lenovo X220) imajo za 2,5-palčni disk na voljo nižji prostor, saj je mehanski disk odet še v zaščitno kletko z gumiranimi držali. Če je moč disk SSD stabilno zmontirati brez te kletke, to lahko storimo, saj ta disk mehanske zaščite ne potrebuje.

Ko je računalnik sestavljen, ga vklopimo vstopimo v BIOS. Tu preverimo, ali je računalnik disk zaznal, in če ga ni, nastavimo način delovanja priključka SATA na AHCI (nasprotje je simulacija IDE). Računalnik zaženemo s CD-ja in ponovno vstopimo v Acronisov program. Izberemo obnovitev iz slike diska, ki jo poiščemo na USB-disku, ter kot ciljni disk izberemo disk SSD. Acronisov program samodejno predlaga ustrezno velikostno prilagoditev posameznim particijam (tudi če je bil mehanski disk velik 500 GB, novi SSD pa je le 128 GB, bo program, če smo imeli na disku manj kot 128 GB podatkov, vse prilagodil samodejno). Proces samo še sprožimo in spet gremo lahko za nekaj ur počet kaj drugega.

Opozoriti velja: če imate na starem disku več particij, tudi sistemskih, ki jih morda ne potrebujete več (restore, recovery), obvezno naredite sliko celotnega diska; eksperimentirate pa lahko nato v tem drugem delu pri obnovitvi. Tu je obvezno izbrati disk, na katerega bo Acronis zapisal MBR (pot za zagon sistema) ter sistemsko particijo. Vse ostalo je po želji, je pa tukaj lažje kakšno particijo preskočiti, kot to štrikati pozneje.

Ko je proces končan, le še zaženemo računalnik in pridemo v Windows. Tu bo ob prvem zagonu Windows verjetno spoznal novo strojno opremo in predlagal ponovni zagon, kjer mu tudi ustrežemo.

OPTIMIRANJE

Če tega nismo mogli storiti prej, je zdaj čas, da preverimo, katero različico strojne programske opreme (firmware) ima naš disk SSD. Trenutno različico vidimo z brezplačnim programom CrystalDiskInfo, nato pa na spletni strani proizvajalca preverimo še zadnjo različico in po potrebi sprožimo nadgradnjo (držimo se navodil proizvajalca).

Čeprav je to izjema, se lahko zgodi, da se ob nadgradnji celoten disk izbriše – zato to počnemo zdaj, ko imamo na USB-disku še celotno sliko aktualnega diska in lahko proces obnovitve na disk SSD ponovimo. Intel je tu najelegantnejši, saj lahko nadgradimo disk kar prek programa Intel SSD Toolbox iz Windows, program sam najde zadnjo različico firmwara in disk nadgradi v eni minuti – potreben je le vnovičen zagon.

Ker so pogoni SSD zelo občutljivi na delo z bloki oz. celicami, velja, da mora biti datotečni sistem za doseganje optimalne hitrosti sinhroniziran/poravnan s pomnilniškimi celicami (4K clusters) na disku. To se v normalnih razmerah, pri namestitvi sistema Windows na disk zgodi samodejno, pri prenosu iz slike diska pa ne nujno. Stanje preverimo s programom AS SSD, ki kaže informacijo Offset/Aligement @4K Cluster zgoraj levo (v rdečih ali zelenih številkah in z OK ali BAD). Če stanje ni dobro, je treba zagnati postopek poravnave. Spet gre za postopek, ki lahko v najslabšem primeru povzroči izgubo podatkov, zato to spet počnemo takoj, ko imamo na USB-disku še celotno sliko diska. Na voljo je več orodij, sami smo uporabili komercialni Paragorn Alignment tool za operacijski sistemi Windows. Petnajst minut pozneje se je računalnik znova zagnal in AS SSD je pokazal pravilno poravnavo diska.

Pri tem je pomembno povedati, da novejši programi za prenos z diska na disk, recimo že omenjeni Acronis True Image Home 2012, to naredijo že ob zapisu slike na nov disk samodejno.

Zdaj smo skoraj že na konju − proces optimiranja lahko nadaljujemo po priporočilih proizvajalca diska SSD. Intelov SSD Toolbox tako predlaga izklop nekaterih v Windows vgrajenih tehnologij, ki so bile namenjene pospeševanju delovanja magnetno-mehanskih diskov. Tako priporočajo izklop funkcij Superfetch in Prefetch ter ustavitev storitve ReadyBoost. Izklopiti velja tudi 3D-senzor, ki skrbi za parkiranje glave mehanskih diskov – najpogosteje je dovolj če odstranimo samostojne pripomočke proizvajalca prenosnika s to funkcijo.

Windows 7 je uvedel samodejno podporo mehanizmu TRIM, s katerim diski SSD s to podporo izenačujejo nivo rabe diska. Programa, ki bi prek diska izvedel čiščenje s funkcijo TRIM, načeloma ni potrebno zaganjati ročno, saj ga Windows izvede po potrebi. Lahko tudi preverimo, ali je res tako, in sicer z ukazom »fsutil behavior query DisableDeleteNotify« v ukazni vrstici. Če je odgovor nič, je TRIM vklopljen, če je odgovor ena, je izklopljen.

REZULTAT: ALI SE SPLAČA?

Pred menjavo diskov smo izmerili zmogljivosti originalnega magnetno-mehanskega trdega diska Western Digital Scorpio 320 GB 5400rpm z 8 MB predpomnilnika. Meritve v programih AS SSD in CrystalDiskMark so pokazale, da se je v povprečju branje in pisanje na tem disku delovalo s hitrostjo 54 MB/s pri zaporednem delovanju (v realni uporabi računalnika skoraj nikoli), pri naključnem delu po disku z bloki velikosti 4 K pa je hitrost naravnost patetična. Zapisovanje deluje s hitrostjo 1,5 MB/s, branje pa ne dosega niti pol megabajta! Izmerili smo tudi hitrost zagona računalnika z Windows 7 Ultimate x64. Do okenca za vpis je računalnik potreboval 49 s, do popolnega zagona z vsemi servisi pa 2 minuti in 33 sek!

Po prehodu na Intelov SSD 320 160 GB in po izvršitvi opisanih optimizacij se je hitrost diska bistveno dvignila. Kot kažeta testa AS SSD in CrystalDiskMark, se je sekvenčno delovanje povzpelo na 242 MB/s pri branju in 163 MB/s pri zapisovanju. In še pomembnejše – hitrost naključnega delovanja 4 K je 23 MB/s pri zapisovanju in 12 MB/s pri branju. Najpomembnejša pridobitev pa je opazno hitrejši zagon – samo 21 sekund do prijavnega okna in le 1 minuta in 36 sekund do polnega zagona. Tudi pri poganjanju aplikacij je računalnik bistveno bolj odziven!

Tudi Windows 7 je po tem, ko smo znova zagnali orodje Windows Experience Index Assesstment, delovanje diska dvignil s 5,7 na 7,6.

Moj mikro, januar 2012 | Jaka Mele |