Tehnologija je znana in z njo načeloma ni nič narobe: v vozilo, na plovilo ali okrog vratu človeka, ki ga želimo slediti, namestimo črno škatlico z GPS-sprejemnikom in delom za komuniciranje, ki je največkrat v obliki GSM/GPRS-modula. Na drugi strani potrebujemo ustrezno programsko opremo, kartografijo in različne dodatke, ki omogočajo analiziranje zbranih podatkov, vse skupaj je lahko nameščeno v računalnik ali pa dosegljiv preko spletne strani, ki jo vzdržuje ponudnik storitve.
POSLOVNA UPORABA
Sledenje voznemu parku že nekaj let ni posebna posebnost, saj podjetjem, navsezadnje omogoča, da dejavnosti na terenu razporeja na kar se da optimalno. Poleg samega sledenja vozil programska oprema namreč omogoča še številne dodatne funkcionalnosti, kot so, denimo, podatki o natovarjanju blaga, izdajanje računov in elektronskih dobavnic, analiza načina vožnje in podobno.
Z vidika varovanja podatkov tu ne bi smelo biti velikih problemov, saj gre za poslovno rabo, sledenje lahko učinkovito povežemo s sistemom računovodstva, kar omogoča samodejno pripravo potnih nalogov. Tu vendarle velja opozoriti, da mora biti uporabnik tovrstnega sistema obveščen, da ga ima v vozilu, hkrati pa mora obstajati možnost, da ga po potrebi (zasebne vožnje) izklopi.
Ne vedno uporabna tehnologija
Varovanje s satelitskimi sprejemniki in komunikacijsko opremo, ki temelji v omrežjih GSM, ne prinese vedno želenih rezultatov. »Črno škatlico« z vso potrebno tehniko je sicer mogoče zelo dobro skriti, a sprejemanje signalov in komuniciranje v mobilnih omrežjih je dokaj preprosto zaustaviti. Zadostuje že malce debelejša kovinska folija. Je pa res, da varovanje z GPS-om dandanes še ni tako razširjeno, da bi se tatovi ukvarjali z iskanjem sprejemnikov. Zato vam priporočamo, da zaščite nikjer ne oglašujete.
No, tatovi imajo tudi svoje muhe. Tako se že dogaja, da ukraden avtomobil odpeljejo na kakšno zakotno, a javno mesto, počakajo en dan, v tem času bi ga lastnik že našel, če bi imel GPS- sprejemnik, nato pa so skoraj 100-odstotno prepričani, da jim nihče ne sledi, in ga odpeljejo v garažo ali novemu kupcu.
Podobno velja za uporabo sledenja v vozilih ali plovilih za izposojo (rent-a-car, čarter). Najemnik mora biti pred podpisom pogodbe obveščen, da je v vozilu naprava za sledenje, in se mora z njeno uporabo strinjati. S sledenjem »na črno« podjetje namreč krši zakonodajo o zaščiti zasebnih podatkov. Medtem kot je pri čarterjih nadzor plovil vse bolj v uporabi in lahko celo pomaga v pri vremenski ujmi ali približevanju nevarni plitvini, pa je pri najemu avtomobilov takšen dodatek vključen predvsem pri avtodomih in športnih avtomobilih – v zadnjem primeru tako preverjajo, da se uporabnik ne udeležuje dirk ali voženj po dirkališčih.
ZASEBNA UPORABA
Poleg že omenjenega poslovnega interesa je glavna razlika med poslovno in zasebno uporabo tudi pri načinu dostopa do podatkov. Podjetja navadno kupijo različico za osebni računalnik, predvsem tista, ki imajo večji vozni park, si ne morejo privoščiti, da bi se zanesli zgolj na spletno povezavo, saj je odzivni čas v tem primeru vendarle predolg. No, za zasebno uporabo je spletni vmesnik povsem dovolj, a se tu pojavi druga težava.
Dostop do podatkov na njem je sicer zaščiten z geslom, a s samim strežnikom upravlja podjetje, ki ponuja storitev, zato morajo poskrbeti za ustrezno varovanje podatkov in imeti jasno razvidno politiko na tem področju. In zakaj bi zasebnik sploh potreboval sledenje svojim vozilom, plovilom ali celo osebam?
Prvi razlog je ravno varnost. Sledenje z GPS-om lahko nadomesti, še bolje pa dopolni druge sisteme varovanja. V primeru kraje ali neupravičene uporabe je mogoče prek spletnega vmesnika preveriti, kje je trenutno vozilo ali plovilo, seveda pa je možno tudi sledenje vozniku, ki ste mu posodili avtomobil. Najbolj zagrizeni uporabniki se lahko celo odločijo za analizo svojih poti in tako morda dodatno pripomorejo k učinkovitejšim vožnjam oziroma uporabi vozil.
GPS-sprejemnik s komunikacijskim delom lahko uporabite tudi za lastno varnost in ga nosite vseskozi s seboj. Zanimiv je lahko zlasti za gornike in druge, ki se radi potepajo po naravi. Če se karkoli zgodi, je mogoče zgolj s pritiskom na gumb želeni osebi oziroma službi sporočiti svojo lokacijo. Tako se skrajša čas do prihoda pomoči, tovrstni pripomoček pa je lahko uporaben tudi za sledenje osebam, ki bi se same lahko izgubile.
Tehnologija GPS se bo v prihodnjih letih zagotovo še bolj kot doslej zarezala v naše vsakdanje življenje. To pa ne pomeni, da prinaša samo prednosti. Pred podpisom pogodbe o kakršni koli obliki sledenja se natančno prepričajte, kdo in kako lahko dostopa do podatkov, saj je možnosti za zlorabo zares veliko in lahko dodobra spremenijo življenje tistemu, ki je tehnologiji slepo zaupal. Več pozornosti bo v prihodnje treba nameniti tudi varovanju podatkov pri izposoji ali najemu vozil in plovil, saj je na tem področju ponudnikov zares veliko, in vprašanje je, ali se vsi zavedajo občutljivosti podatkov, ki jih zbirajo s sledenjem. Prav bi bilo, da se jih začnejo zavedati ...
SOS GPS: kako varujejo podatke
V podjetju Rapal, kjer glasno oglašujejo storitev SOS GPS in jo namenjajo tudi končnim kupcem, smo povprašali, kako skrbijo za varovanje osebnih podatkov, ki se zbirajo v njihovem strežniku, in kakšna je njihova splošna varnostna politika. Ustrezno varnost podatkov zagotavljajo na več ravneh. Vsi vpleteni v proces morajo podpisati pogodbo NDA (non-disclosure agreement), ki jih pravnoformalno zavezuje k molku. Seveda je ta varnost premehka, zato jo zagotavljajo še na operativni ravni. Vsaka naprava ima svojo identifikacijsko kartico z uporabniškim imenom in geslom, pred prvo uporabo pa je potrebno aktiviranje. Od tega trenutka naprej sta naprava in uporabnik v sistemu ločena. Tako ima, denimo, računovodska služba samo podatke o uporabnikih, ne pa tudi o tem, katere naprave uporabljajo. Tehniki, na drugi strani, imajo le ID-naprave, ne vedo pa, komu pripada. V operativni del je vključena še služba za podporo uporabnikom in šele vsi trije oddelki skupaj bi lahko po natančno določenem protokolu združili podatke iz naprave in tiste o uporabniku. V prostor, kjer so shranjeni podatki, je dostop mogoč le s poznavanjem kode, ki omogoča tudi sledenje, kdo in kdaj je vstopil. Podatkov, po besedah Uroša Petrica iz Rapala, ki ponuja to storitev, brez vednosti stranke ne distribuirajo, v svojem sistemu pa jih hranijo tri mesece. Na spletni strani si lahko uporabnik ogleda tudi postopke v primeru, ko je vozilo z napravo odtujeno.
Telekomunikacije, julij-avgust 2008 | Boštjan Okorn
