V zvezi z uporabo QR-kode pa je treba tudi nekaj razmisleka. Čeprav je na oko koda neberljiva in morda deluje komu tudi kot zaščita podatkov, ni tako. Vsak skener QR-kod bo vsako pravilno pripravljeno kodo brez težav prebral in uporabniku postregel s podatki. Tako je treba kodo, ki vsebuje podatke, ki jih ne želite deliti z drugimi, razen s tistimi, ki jih sami izberete, zaščititi pred pogledi vseh ostalih. Čeprav nekoliko izgubi smisel, pa je mogoče s programi, kot je QR Droid za operacijski sistem Android, pripraviti QR-kodo, zaščiteno s 56-bitnim DES-kodiranjem. Tako bo uporabnik pred prikazom podatkov moral vtipkati določeno kodo, ki jo bo dobil od vas.
Tudi ko želite na široko deliti informacije s pomočjo QR-kode, je treba razmisliti, kje in kako. Na majicah in priponkah je zadeva lahko nekoliko moteča, ko začnejo vsi proti vam obračati mobilne telefone in skenirati QR-kodo. Potem so razni nesmisli, kot je marsikje v tujini, ko so plakati s QR-kodo na postajah podzemne železnice. Že dobro, ampak zadeva nima takojšnjega učinka, saj na takih lokacijah navadno ni mobilnega signala in s tem tudi dostopa do interneta ne. V glavnem vsaj. Ljudje pa smo takšni, da če nekaj ne naredimo takoj, navadno na vse skupaj pozabimo.
Posebno pozornost je treba nameniti preverjanju natančnosti podatkov in delovanju oziroma berljivosti QR-kode, preden jo kjer koli objavimo. Ena sama narobe napisana črka v spletnem naslovu, pa uporabnik ne bo usmerjen tja, kamor želimo, in ves trud je zaman. Enako je s samo berljivostjo QR-kode. Zavedati se je treba, da svetloba ni povsod enaka in skoraj nikoli idealna. Leče kamer na mobilnih telefonih pa tudi niso vedno najbolj čiste. To so vse dejavniki, ki prispevajo k slabši prepoznavi kode. QR-koda mora biti natisnjena ali prikazana v zadostni velikosti, da je hitro prepoznavna in da ni treba stati čisto pred plakatom med skeniranjem. K težavam pri dekodiranju QR-kode prispeva tudi gostota točk (tistih posameznih črnih kvadratkov) v sami kodi. Večja ko je koda, več ko je vpisanih podatkov in višja ko je stopnja odpravljanja podatkov, manjše bodo posamezne točke in več jih bo. Čeprav se sliši neumno, je včasih za slabšo berljivost QR-kode kriva prav previsoka stopnja odpravljanja napak. Tako je treba pri izdelavi QR-kode vedno tehtati med velikostjo, gostoto in morebitnimi »lepotnimi« posegi v kodo. Ni vedno najbolje uporabiti najvišje stopnje odpravljanja napak. Že res, da bo tako kodiran podatek varnejši, ni pa nujno, da bo dobro berljiv. Tako je priporočljivo uporabiti smiselno velikost in smiselno stopnjo odpravljanja napak. Čeprav je možnosti precej, pa izbira ne bo tako zapletena, kot se sliši. Izberite tako veliko kodo, da zmore vse podatke, ki jih želite, kodirati. Potem pa izberite stopnjo odpravljanja napak, pri kateri bo koda čim manjša in bo prepoznavna v vseh mogočih svetlobnih pogojih. Saj lahko vse skupaj temeljito preizkusite s svojim, še bolje pa še z nekaj telefoni, po možnosti s skromnejšimi kamerami.
Pa še pogled h konkurenci. Ime QR-koda se navadno uporablja za vse vrste 2D-kod. V resnici pa gre pri tem imenu za natančno določeno kodo. Vse kode, ki imajo namesto črt podatke vpisane v matriki, še niso QR-kode. Najbolj pogosta alternativa QR-kodi je Microsoftova različica Microsoft Tag. Prepoznamo jo po barvnih trikotnikih, navadno na črni podlagi, ločeni po vrsticah z belimi črtami. So pa te kode manj uporabljane. Mogoče tudi zato, ker so z barvami bolj moteče na različnih tiskanih izdelkih. Pa tudi toliko možnosti prilagajanja videza, kot jih ponuja QR-koda, ne omogočajo. Svojo vrsto kode je pripravil tudi Digimarc. Namenjena je profesionalnemu reklamiranju, temelji pa na fotografijah z vodnim tiskom oziroma podobnim sistemom zapisa, ki sam zase ni tako očiten, ga pa prepoznajo programi ob skeniranju. Navadno vsebuje interaktivni video ali podobno vsebino. Tehnične zahteve sistema pa so tolikšne, da se za zdaj še ne razvija prav hitro.
Data Matrix kode so podobne QR-kodi. Uporabljene so črne in bele točke za predstavitev binarnega zapisa z robom v obliki črke L, ki olajša lociranje kode in s tem skeniranje. Vsebujejo tudi podobno odpravljanje napak. Uporabljajo jih največ v vojaških aplikacijah, letalstvu in delno v elektronski industriji.
Čeprav konkurenca ne počiva, se trenutno največ uporablja QR-kodo. Zadeva ni zapletena in za uporabo so dovolj programi, ki so brezplačni. Samo razmisliti je treba in se zadeve lotiti. Škoda bi bilo pustiti tako zanimivo orodje, posebno ko razmišljamo, kako svoje izdelke ali ponudbo najhitreje približati čim več uporabnikom.
Moj mikro, junij 2012 | Slavko Meško |
