Že takoj v prvih službah sem delala s starejšimi različicami programov podjetja Hermes Softlab, o čemer ne morem napisati nič, saj se tega ne spomnim dobro in tudi lastnik tistega manjšega podjetja najbrž ni imel polne različice. Zato pa imam veliko povedati o rešitvi Navision (po novem Microsoft Dynamics NAV), ki sem jo dodobra prečesavala mnoga leta. Zaradi dobre in varne izdelave omogoča, tudi če nisi podkovan v uporabi samega programa, da lahko vse sam raziščeš, preizkusiš možnosti in se hitro vrneš na prejšnje s tanje s tipko Esc. Po osnovnih informacijah o uporabi, ki jih uporabnik pridobi od sodelavcev ali nadrejenih, ki ga uvajajo, lahko sam razišče njegove možnosti v globine, dokler mu pooblastila dovoljujejo, si ga na koncu prilagodi svojim delovnim opravilom.

Moram poudariti, da sem ob delu v službah, kjer se ni uporabljal Navison, tega močno pogrešala. Zdaj, po enem letu jadranja po različnih podjetjih sva se spet srečala. Kakšen občutek domačnosti in užitek pri delu ...

Kar mi je všeč pri Navisionu in pogrešam pri drugi programski opremi, je, da lahko delo opraviš tako, da pustiš miško, odpočiješ roke na tipkovnici in glavnino opraviš samo s tipkanjem in preklapljanjem s hitrimi ukazi. Navision ponuja ogromno bližnjic prek tipkovnice. Prepričana sem, da vsi uporabniki ki presedlajo iz navisiona na kakšno drugo rešitev, to kar kmalu opazijo.

Popolnoma meni pisana na kožo pa je možnost, da na ravni odprtega dokumenta, kot je račun, s klikom imena kupca vstopiš v bazo vseh kupcev, s klikom postavke oz. izdelka vstopiš v bazo vseh izdelkov, s klikom datuma računa vstopiš v bazo vseh računov, kjer si lahko pogledaš njihove podatke, vse stolpce in poročila pa si sproti zelo preprosto razvrščaš, kakor ti ustreza.

UPRAVLJANJE OBJEKTOV

Programski rešitvi za upravljanje objektov, s katerima sem delala, sta SKY+, ki je na trgu že nekaj časa, ne tako estetsko dovršen, a za čas v katerem je bil narejen, genialen, saj vse mogoče komplikacije spremeni v preproste rezultate, in Upravljanje stanovanj, podjetja Independent. Obe rešitvi sta ustvarila slovenska programerja.

Delo s tema programoma je bilo kar naporno, ker sem morala najprej dojeti bistvo programa SKY+, da sem lahko sodelovala pri začetnih nastavitvah programa Upravljanje stanovanj. Poleg tega sama veja posla postreže s kar nekaj zanimivimi dogodki, ki jih mora potem program upoštevati pri vodenju celotnih naselij nepremičnin v Ljubljani, kar zadevo še bolj zaplete.

SKY+ za nekatere ukaze zahteva kar pritisk na tri tipke! Daje vtis spoštovanega starejšega gospoda, ki je navajen starejšega reda. Na primer, za pomikanje po seznamu kupcev je treba pritisniti Shift+Alt+ smerne puščice. Potrditev knjižbe se opravi s pritiskom tipk Enter+Shift eno za drugo, in to v stotinkah sekunde. Že pol sekunde je preveč. Dokaj zanimivo in presenetljivo je, da se tega med uporabo hitro navadiš. Morda se kakšnemu programerju tovrstni ukazi zdijo res odveč, toda ko imaš pred seboj odprto rešitev s toliko različnimi podatki, ki se potrjujejo in urejajo na toliko različnih načinov, nekako sprejmeš tiste nove spretnosti, ki si jih razvil ob klikanju nenavadnih kombinacij. Toda če smo čisto iskreni, to je tista uporabniku neprijazna malenkost, zaradi katere nekaterim uporabnikom program takoj postane zahteven.

Pri slovenskih programih za upravljanje objektov se pokaže ena zanimivost. Če je program za upravljanje stanovanj vezan na geografsko področje, kjer je razvijalec programa sprva delal, bo ta program zelo težko uporaben v okoljih s starejšimi nepremičninami, katerih vodenje je zahtevnejše. Namreč, upravljanje objektov na področju Maribora in Kopra je veliko preprostejše kot upravljanje objektov v središču Ljubljane. In zato je potrebno veliko prilagajanja in popravkov, če je bila programska oprema narejena za vodenje nepremičnin v manjših mestih, šele pozneje pa jo je kupil kateri od ljubljanskih upravljavcev za svoje potrebe. Še zlasti če gre za upravljanje stanovanj v staaarih stavbah, kjer je bilo že toliko pregrajevano in preurejano, da se dokaj težko vodi evidenca o kvadraturi in pomožnih prostorih, program pa ni tako razgiban, da bi to omogočal. Ob tovrstnem delu se veliko naučiš o zgodovini in načinu življenja ljudi v posameznih obdobjih, utegne pa se tudi zgoditi, da se zgroziš o kakšni življenjski usodi in se sprašuješ, kako to, da je nekdo sprejel tako odločitev. Ali pa te preseneti vztrajnost nekega trmastega hišnika, starega gospoda, ki že vrsto let ni plačal nobenih stroškov, saj trdi, da je njegovo stanovanje družbena lastnina, in se sklicuje na neke stare neveljavne dokumente iz časa stare Jugoslavije. Uporaba programa ti pove mnogo zgodb.

Najbrž nam je vsem zelo blizu uporaba ukazov in gumbov, ki so podobni tistim v Microsoftovih programih, saj se s temi najpogosteje srečujemo. In nekako se zato zdi najprijaznejša programska oprema tista, ki se drži osnov postavitve in zaporedja gumbov, kot jih je v začetku postavil Microsoft.

POŠILJANJE MNOŽIČNE POŠTE

Zadnje čase postajajo vse bolj priljubljeni spletni programi, ki omogočajo pošiljanje množične pošte in sledenje obnašanja prejemnikov te pošte – ali so pismo zbrisali, ga odprli, so kliknili na povezavo, odprli prilogo … Prav tako je vse več rešitev z namenom vodenja reklamnih kampanj, preverjanja vdorov na spletno stran in nevarnosti in podobno. V kratkem času se jih je veliko namnožilo na svetovnem trgu in večina jih je prav sramotno slabih. V oči bode dejstvo, da so narejeni zelo na hitro, da so jih naredili programerji, ki so se naučili nekaj malega programiranja (na kakem hitrem tečaju, denimo), uspejo jih pa dokaj dobro tržiti zato, ker je internet prepoln glasno vpijočih osnovnih pravil trženja prek interneta in objavljanja novosti prek iskalnikov. V prejšnjih člankih in kolumnah sem spodbujala bralce k razmišljanju, kaj vse je možno na področju trženja doseči z internetom, toda žalosti me, ko vidim, v kaj se je vse skupaj spremenilo okoli po svetu. Svetovni trg je poln nedodelanih računalniških programčkov in programov, ki se agresivno tržijo, vsakemu pa manjka nekaj, kar drugi ima.

Med temi rešitvami za množično pošiljanje pošte bi bilo morda kaj uporabnega, če bi se jih dalo vse učinkovito strniti v velik program, narejen po zgledu Microsoftovih, z njegovimi ukaznimi gumbi morda, saj so ukazni gumbi in zaporedje uporabe največja težava. Pri enem od teh programov je denimo po vnosu vsebine novega pisma naslednji korak klik gumba »Pošlji«, šele potem pa se pokaže možnost dodajanja priloge v pošti in dodajanje naslova.
To je imel manjši program za pošiljanje množične pošte z možnostjo sledenja uporabnikom, ki sem pred dobrim mesecem prevedla. Ustvarjalec programa mi je poslal kodo XML in zagotavljal, da če to prevedem, bo čisto dovolj in bo vse delovalo. Pa ni. Krepko velikih odlomkov sploh ni bilo v kodi, ki sem jo prevedla, vsi opisi ob grafih so ostali v angleščini. Seveda prevod posameznih členkov v kodi, ki nima zaporedja, kot ga ima program po prvem prevajanju, povzroči nekaj smeha zaradi nesmiselnih sklanjanj in spreganj, zato se po vpeljavi delajo popravki, s katerimi žal še ni zaključeno.

Na začetku je bistvenega pomena, da prvih nekaj poskusov pošiljamo na testni seznam prejemnikov pisma, saj bi si s testiranjem uporabe nekaterih programov lahko nakopali »seznam življenjskih sovražnikov«.

Moj mikro, november 2008 | Tanja Čavlovič