Izgradnja lastnega podatkovnega centra je smotrna le za največja podjetja, saj ti zahtevajo obilo pozornosti – od ustreznih prostorov, klimatizacije, oskrbe z energijo, varovanja, vzdrževanja do upravljanja ... K sreči so prav v tem nekatera podjetja prepoznala svojo poslovno priložnost in manjšim ter srednje velikim podjetjem ponudila najem prostora v podatkovnih centrih. O tem, s kakšnimi izzivi se srečujejo upravljavci podatkovnih centrov zdaj in v prihodnjem razvoju, smo spregovorili z Robertom Gajdo, vodjo poslovnih rešitev za področje podatkovnih centrov za Srednjo in Vzhodno Evropo pri družbi Cisco Systems.

NOVA PODOBA

Večjedrni procesorji in virtualizacija so dodobra spremenili podobo sodobnih podatkovnih centrov. Omar v njih je manj, so pa bolj zgoščene in vanje vodi vse več fizičnih vodnikov (predvsem tistih, namenjenih komunikaciji). Nove tehnologije so omogočile, da en sam fizični strežnik opravlja delo stotih virtualnih, kar se močno pozna pri učinkovitosti. V zadnjih letih je tako močno porasla obremenjenost strežnikov, poleg porasta porabe procesorskega časa in zmogljivosti pa najbolj rastejo zahteve po večji pasovni širini. Navkljub potrebam po vse večji prepustnosti pa bo v podatkovnih centrih prihodnosti vse manj vodnikov, a bodo ti omogočali večjo stopnjo povezovanja.

OZKO GRLO JE PREPUSTNOST

Prepustnost je tako hitro postala ozko grlo, kar podatkovni centri rešujejo na različne načine. Večina se jih je že preselila na 10-gigabitna omrežja, ki bodo vsaj za nekaj časa kos izzivom IP-omrežij. Dodatno se vse več podatkovnih centrov odloča za vpeljavo dvojnih povezav Fibre Channel med strežniki, ki dostopajo do shramb podatkov. Da bi kar najbolj zadovoljili apetite po prepustnosti, upravljavci podatkovnih centrov neredko strežnike hkrati povežejo v več omrežij.

CISCO IN PODATKOVNI CENTRI

Pred dobrim letom je Cisco predstavil svojo vizijo podatkovnega centra nove generacije – Data Center 3.0. Mnogi med nami pred tem nismo niti vedeli, da sta obstajali tudi različici 1.0 in 2.0, a to niti ni tako pomembno. Morda je številka tri tista prava, ne nazadnje tudi Microsoftov Windows ni bil priljubljan do številke 3.0, še bolje 3.11, za prvi dve pa so vedeli le redki.

»Poglavitna razlika je v strategiji in pristopu k oblikovanju podatkovnega centra. Skladno z zahtevami uporabnikov sta se Ciscova pristopa 1.0 ter 2.0 opirala predvsem na konsolidacijo podatkovnih centrov, trojka pa stavi na virtualizacijo in avtomatizacijo,« pravi Gajda.

KAJ JE PODATKOVNI CENTER 3.0?

Tako kot je izraz splet 2.0 postal priljubljena beseda ob opisovanju nove generacije internetnih rešitev, je tudi podatkovni center 3.0 še eden izmed posrečenih marketinških prijemov, ki pa v svojem bistvu skriva napredno tehnološko osnovo.

Podatkovni center 3.0 je Ciscova pobuda, s katero želi na podlagi združevanja oz. virtualizacije strežniških, omrežnih in aplikacijskih virov omogočiti bistveno boljše in učinkovitejše rešitve. Pozabiti ne smemo niti na ogromne prihranke pri skupnih stroških lastništva (TCO), zaradi katerih gre verjeti, da bo Cisco svojo strategijo dejansko uresničil v praksi.

Ključnega pomena pri udejanjanju nove simbioze je virtualizacija, ki bo v veliki meri pripomogla k še večjemu optimiranju in avtomatizaciji podatkovnih centrov.

ARHITEKTURA PRIHRANKOV

Arhitektura združene preklopne strukture (Unified Fabric) s konceptom poenostavitev omogoča bistveno nižje operativne stroške. Podatkovni centri prihodnosti bodo tako potrebovali manj kablov, saj bo en fizični vodnik lahko uporabljen za več protokolov in vrst prenosov. Posamezna linija bo tako lahko gostila do 8 (v začetku) in več (pozneje) virtualnih linij, naprave pa bodo znale same razporediti breme med seboj glede na obremenjenost in pravila prioritete obdelave ter dostave podatkov.

Kljub močno povišanim zmogljivostim novih vodnikov so snovalci veliko pozornost namenili njihovi energijski učinkovitosti. Prihranki energije pri novih vmesnikih bodo enormni, saj se bodo vrata GbE-hitrosti, ki so doslej porabila okoli 8 vatov, poslej zadovoljila z vsega 0,1W! Če vemo, da je Cisco Nexus 7000 lahko opremljen s 384 vmesniki 10 GbE, na katera je moč priključiti več drugonivojskih stikal, ugotovimo, da so prihranki energije zavidanja vredni.

SKUPAJ S PARTNERJI

Podatkovni center 3.0 je sestavljen iz kopice Ciscovih programskih in strojnih rešitev in daje jasen odgovor, zakaj je Cisco v preteklih letih prevzel dva ducata programskih hiš in podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem programske opreme. Podatkovni centri tipično premorejo precej Ciscove omrežne in komunikacijske opreme, a se morajo za uspeh novega predloga Ciscu pridružiti tudi drugi proizvajalci.

»Partnerji so ključnega pomena za uresničenje naše strategije, z nami sodelujejo skorajda vsi večji ponudniki rešitev za podatkovne centre,« je sodelovanje drugih podjetij komentiral Gajda.

DO LETA 2010

Cisco je za svojo vizijo izbral realen terminski načrt. Začeli so lansko poletje, uresničili pa naj bi jo do leta 2010. Kot vse kaže, jim bo uspelo celo prej, saj trenutno poteka standardizacija nekaterih bodočih rešitev iz družine Nexus, ki naj bi bila končana do jeseni oziroma najpozneje do letošnje zime. Zbirka standardov DCE (Data Center Ethernet) bo dejansko pomenila pravi internet brez izgub.

POGLED NAPREJ

Podatkovni center 3.0 je korak v pravo smer, to po letu dni že lahko trdimo. Upravljavci podatkovnih centrov se že lahko začnejo pripravljati na postopen prehod, saj bodo standardi sprejeti še letos. Glede na velikosti slovenskih podatkovnih centrov pa držimo pesti, da bodo Cisco in partnerji splavili še več rešitev, namenjenih manjšim in srednje velikim podjetjem, ki bodo ustrezale novi pobudi. Omrežje torej dejansko postaja platforma.

Moj mikro, September 2008 | Miran Varga |