Pred kratkim sem prek spleta spremljal spletno konferenco, imenovano Xtopia. Namen konference niti ni toliko pomemben, pomembnejše je to, kar je na njej izjavil Sanjay Parthasarathy, eden od podpredsednikov in vodilnih »evangelistov« pri Microsoftu. Govor je bil o uporabniških vmesnikih in njihovi prijaznosti do uporabnika: »Živcirajo! Vse skupaj je grozno. Medtem ko se proizvajalci avtomobilov ubadajo z malenkostmi, kot je na primer šum, ki ga povzročajo avtomobilska vrata, pa v softverski industriji na področju uporabniške izkušnje ne naredimo nič!« Uh! Zelo pogumna izjava visokega predstavnika podjetja, ki je na trg ravnokar poslalo Office 2007 s popolnoma predelanim uporabniškim vmesnikom in Visto, ki sicer v filozofijo ni tako drastično posegla, a je sprememba uporabniške izkušnje precejšnja. Je Sanjayu dovolj službe pri Microsoftu ali pa se mu je malo »utrgalo«?
BO VSA PROGRAMSKA OPREMA NAPISANA NA NOVO?
Ne eno ne drugo. Izjava seveda ne bi bila tako pogumno izrečena, če Parthasarathy ne bi hkrati ponudil tudi »zdravila«. In to kar trikratnega z imeni WPF, XAML in Silverlight. In kaj je vse to? Bistvo težave, tako Parthasarathy, je v tem, da načrtovalci programske opreme in razvijalci ne govorijo istega jezika. Načrtovalci nekaj naredijo, nato pa razvijalci to posnemajo oziroma poskušajo spraviti v »bitno« življenje. In tu pride do kratkega stika, saj je imitacija vedno slabša od originala. In to je narobe! Prav zato nekateri napovedujejo, da se bo vsa programska oprema v naslednjih desetih letih napisala na novo. Začetek naj bi bil prav to, kar ponuja Microsoft z XAML (eXtensible Application Markup Language) – orodje, narejeno tako, da razvijalec nadaljuje delo načrtovalca in ne posnema njegove ideje. A orodja niso vse. Zelo pomembna je tudi predstavitev oziroma vizualizacija informacij. Pri tem pa ne gre le za kozmetiko in igračkanje, ampak za vizualizacijo, ki uporabnikom pomaga h kakovostnim odločitvam, ne glede na to ali gre za življenjsko pomembne odločitve ali le za majhen spletni nakup.
Izdelati prijazne in razumljive storitve in jih tehnološko spraviti v življenje, pa ni preprosta zadeva. Vsaj slednjo nalogo, torej tehnični del, poskuša Microsoft nekoliko olajšati. In to z vektorsko grafiko, programirljivostjo v različnih jezikih in omenjenim XAML kot opisnim jezikom za prostor in čas. Ta »konglomerat« je Microsoft poimenoval Windows Presentation Foundation (WPF), ki skupaj s Silverlightom tvori platformo Microsoftovega videnja spletne prihodnosti. Parthasarathy je spremembo smeri proti WPF, XAML, Silverlightu in grafičnemu oblikovalskemu paketu Suite Expression pospremil z izjavo: »Uporabniki od nas, pa ne le od nas, zahtevajo drugačno uporabniško izkušnjo. Ko so spoznali YouTube, iTunes, Media Center in Xbox, pričakujejo podobne spremembe tudi drugod. Dobra uporabniška izkušnja vodi k lojalnim kupcem in dobremu poslu. In zato to počnemo!«
Thermo-Flex
Da nekaj ni ravno v redu v povezavi med načrtovalci in razvijalci programske opreme, pa ni ugotovil le Microsoft. Na podobno idejo so prišli tudi pri Adobu in tudi sami ponudili nekaj rešitev v obliki avtorskega okolja Flash in s Flex Builderjem (in njegovimi odprtokodnimi tekmeci), temelječim na okolju Eclipse. A to okolje ima težavo z združljivostjo. Pa ne le z drugimi, tudi sami s seboj (projektni podatki FLA okolja flash se »ne razumejo« s kodo ActionScript iz Flexa). Zato je Adobe moral narediti nekaj novega. No ja, hudo novega ne, le poskrbeti je moral, da bodo izdelki z njihovega področja znali govoriti skupni jezik. In tak skupni jezik je projekt Adobe Thermo. Thermo je predvsem odgovor na Microsoftovo orodje Expression Blend, saj uporabnikom ponuja možnost uporabe risarskih in animacijskih orodij, svoje projekte pa shranjuje v obliko XML, točneje MXML, Adobov odgovor na XAML. Vzporedno s projektom Thermo teče tudi projekt Flash Next, torej naslednja generacija avtorskega okolja Flash.
A še pred uradnim izidom Therma, Flash Next in predvajalnika Flash Player 10, bo Adobe na trg poslal Flex 3, »odprtokodno orodje za izdelavo bogatih spletnih aplikacij, ki delujejo identično v vseh večjih brskalnikih in operacijskih sistemih«, kot zadevo opisuje Adobe in ki jo postavlja kot svoj protiudarec Visual Studiu 2008, ki je ravnokar ugledal luč sveta.
A tudi Microsoft ne spi na temo odprte kode. V Redmondu so končno priznali realnost Linuxa in odprte kode nasploh, a se k projektom s tega področja spravljajo bolj počasi. Napovedujejo manjše odprtokodne projekte, kaj večjega pa ne. Za takšne podvige raje uporabijo koga drugega in mu pri tem tudi finančno in še kako drugače pomagajo. Prenos platforme .NET in Silverlighta na Linux je že eden takšnih projektov, ki ga je Microsoft »outsourcal« in enkrat prihodnje leto lahko pričakujemo prve uporabne različice orodja Moonlight, ki ni nič drugega kot Silverlight za Linux.
Microsoftov odprtokodni projekt za široke ljudske množice pa bi lahko postal Popfly, katerega idejo si je Microsoft izposodil od Yahoo Pipes. Popfly je v bistvu spletna platforma, ki omogoča kombiniranje programskih gradnikov in izdelavo spletnih aplikacij oziroma servisov na način, ki bo tudi amaterju omogočal izdelati bolj ali manj zapletene spletne storitve.
DVA SVETOVA
Pravzaprav še sploh ni dolgo tega, ko si razvojnega orodja v spletu sploh nismo mogli predstavljati, kaj šele da bi si mislili, da bo to nekaj tako preprostega, kot je na primer Popfly. Pospešitev hitrosti, dosegljivosti in kakovosti internetnih povezav je sprožilo prav zanimiva razmišljanja. Pred leti, ko se je stvar šele nekako nakazovala, smo govorili o ponudnikih storitev ali ASP-jih (Application Service Provider), ki se jih zdaj ne omenja več toliko. Modernejša je postala druga kratica – SaaS ali Software as a Service. Idejo podpira marsikdo, le pri Microsoftu imajo nekoliko drugačen pogled, saj SaaS ne vidijo kot naslednika lokalno nameščenih programov. So pa zelo zagreti za formulo »programi + storitve« (Software + Service), kjer naj bi se združilo najboljše iz obeh svetov. In na tej ideji tudi delajo, čeprav je vse skupaj v povojih. Gre pa za to, da WPF in Silverlight uporabljata enake osnove, vsaj v principu, čeprav se je v praksi pokazalo, da se XAML za namizje in splet ne razumeta najbolje. A vedeti je treba, da je vse skupaj še v povojih – Silverlight se okoli sprehaja še v otroških čeveljcih, različica 1.0 sistema WPF za brskalnike pa tudi ni ravno blesteča, saj se razume le z neprevedenim JavaScriptom, kar je že zaradi hitrosti neprimerno za večje projekte. Silverlight bo postal zanimiva platforma sredi tega leta, ko bodo na trgu Visual Basic, C#, Python in Ruby.
Kako pa dva svetova med seboj povezuje Adobe? Pravzaprav na podoben način – z vrsto spletnimi aplikacijami, ki uporabljajo novosti, ki jih prinaša Flex in ki jih je prek okolja AIR mogoče brez posebnega truda hitro spraviti na namizje, kar nameravajo z urejevalnikom besedil Buzzword in storitvijo VoIP, imenovano Pacifica. Zanimivo pa je, da bo pa obratno pot verjetno naredil predvajalnik Adobe Media Player, ki bo z namizja »odletel« v splet. Seveda pa večino ljudi zanima, ali namerava Adobe v splet prenesti tudi kakšnega svojih paradnih konjev na področju grafike. Zaenkrat sta v igri Konverter Scene7 in Photoshop Express. Naj vas takoj razočaram – slednji se s »pravim« Photoshopom ne more meriti, saj gre za zelo okrnjeno funkcionalnost. Zaenkrat tudi ni videti, da bi se na tem področju kaj spremenilo, saj je veliko vprašanje, ali je naveza Flex/AIR sploh dovolj spodobna za kaj takega. Da bi recimo komponente Adobovega Creative Suite delovale identično prek spleta in na namizju, je težko pričakovati.
NASLEDNJA BITKA
Da sta se Microsoft in Adobe res krepko spopadla, kaže tudi dogajanje na področju videa. Ena največjih prednosti Silverlighta 1.0 naj bi bila zmožnost predvajanja pretočnega videa v visoki ločljivosti. Ko je informacija o tem prišla na dan, je Adobe kaj kmalu aktualiziral svoj predvajalnik Flash Player in oba tekmeca zdaj zmoreta predvajati video in zvok v DVD-kakovosti. S tem pa so med drugim postavljeni temelji za spletno televizijo, o kateri med drugim tudi govorimo v tej številki Mojega mikra. Spletna televizija je sodoben trend, ne le na namiznih in prenosnih računalnikih, ampak tudi na mobilnih telefonih. Adobe je oktobra lani objavil Flash Lite 3, novo različico predvajalnika Flash za mobilne naprave, ki zmore po novem predvajati tudi filme flash. Microsoft svojega Silverlighta še ni tako daleč pripravil. V začetku leta so o mobilni različici sicer nekaj govorili, a je zadeva potihnila. Mislim pa da bomo različico Silverlighta, ki bo sposobna predvajati video in zaganjati programe na mobilnih telefonih, kmalu videli.
JE ŠE KDO?
Microsoft in Adobe sta zastavila izredno visok tempo razvoja na tem področju in vprašanje je, ali ju lahko kdo dohiti, prehiti pa, vsaj v bližnji prihodnosti, ne more. Še najbližje sta Sun s svojim opisnim jezikom Java FX, in Mozillino okolje Prism, a sta oba še precej daleč od kakšne omembe vredne rešitve.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Zoran Banovič
