Tako so se pojavili certifikati za različna področja računalništva. Že pred leti seveda, skoraj takoj po tistem, ko se je pojavila potreba po IT-strokovnjakih. Takšnih in drugačnih potrdil o tem, kar znamo s področja računalništva je ogromno.

KAKO DO IT-CERTIFIKATA

Opraviti certificiranje je podobno kot opraviti kateri koli drug izpit. In kot pri izpitih tudi tu obstajajo različne skrajnosti. Nekatera certificiranja oziroma izpite je prav lahko opraviti, saj z nekaj sreče in malo znanja pa z metodo »eci peci pec« rešimo test, ki na vsako vprašanje ponuja nekaj odgovorov, pri čemer sta vsaj dva odgovora, blago rečeno, kretenska. Druga skrajnost so pogoji za opravljanje najtežjih izpitov za pridobitev takšnega potrdila oziroma certifikata. Navadno so zahtevani dokaj visoka formalna izobrazba ustrezne smeri, nekaj let delovnih izkušenj na ustreznem področju računalništva, priporočilo delodajalca ali že certificiranega strokovnjaka za določeno področje, potem nastop pred komisijo strokovnjakov, ki jim ne moremo nakladati, saj resnično poznajo svoj posel, potem nekaj predavanj, nekaj pisnih in ustnih izpitov ter na koncu še praktični prikaz znanj v laboratoriju. No, večina certifikatov je nekje vmes. Ampak to »vmes« je silno širok pojem, ki lahko zajema dokaj lahke ali silno težke izpite.

Nekateri certifikati so domena določenega podjetja oziroma programske hiše (Microsoft, Cisco ...) ter v glavnem zajemajo delo in upravljanje njihovih sistemov, uporabo programske opreme, odpravljanje težav in še kaj. IT-certifikate pa podeljujejo tudi neodvisne organizacije in podjetja, specializirana za izobraževanje. Slednjih je seveda največ, saj so nas pripravljeni izobraziti za vse mogoče izpite vseh mogočih ponudnikov IT-certifikatov. V času, ko z vseh koncev slišimo o potrebi po vseživljenjskem izobraževanju, je le to vsekakor najboljši posel. Ja, seveda, plačuje se za takšna potrdila. Za izobraževanje tudi in za izpite seveda tudi. In to dokaj mastno.
V poplavi takšnih in drugačnih IT-certifikatov pa je treba vedeti tudi, kaj takšno potrdilo pomeni in koliko je tudi v resnici vredno, torej ali je podprto z ustreznim znanjem.

V SVETOVNEM MERILU NAJBOLJ CENJENI IT-CERTIFIKATI

MCSE (Microsoft Certified System Engineer)
Pred nekaj leti je bil prav ta certifikat (pa ne edini) silno na slabem glasu. Izpit je bil sestavljen iz vprašanj z več možnimi odgovori, ki jih je, na veselje velikega števila računalnikarjev, bilo mogoče najti na spletnih straneh v določenih zbirkah znanja. Treba si je bilo le zapomniti odgovore na vprašanja. Ni treba poudariti, da nekateri tako certificirani IT-strokovnjaki niso imeli pojma o računalništvu .
Microsoft se je odzval z zamenjavo testov, ki zdaj vsebujejo bolj praktično zastavljene scenarije. za rešitev katerih je potrebno določeno znanje, pri čemer je tudi goljufanje težje. Splošna težavnostna stopnja izpita je z leti narasla in dandanes je treba za pridobitev tega naziva opraviti sedem izpitov . To pa ni ne lahko ne poceni. Tako je tudi sam certifikat pridobil zaupanje in spoštovanje v računalniških krogih, saj dejansko odraža znanje njegovega nosilca na področju Microsoftovih omrežnih izdelkov.

MCA (Microsoft Certified Architect)
Microsoft pa je napravil tudi drugi korak. Poleg povečanja težavnostne stopnje MCSE so razvili še kopico drugih certifikatov. Lažjih, pa tudi težjih in za vsa mogoča področja.

Microsoft Certified Architect je vodilni Microsoftov certifikat, zasnovan za najuspešnejše strokovnjake v IT-industriji. Za opravljanje izpita MCA je treba imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja naprednih IT-arhitektur in prepričati komisijo strokovnjakov.

Na voljo je več programov MCA. Infrastruktura in rešitve zajemajo širša arhitekturna znanja, na voljo pa so tudi bolj tehnološko naravnani programi za področje komunikacij in zbirk podatkov.

Trenutno je približno sto za MCA certificiranih IT-strokovnjakov po vsem svetu. Torej gre za izredno prestižno potrdilo.

CCIE (Cisco Certified Internetwork Expert)
Znano je predvsem kot potrdilo, ki ga je izredno težko pridobiti, saj zajema izredno podrobno poznavanje Ciscovih izdelkov. Za pridobitev potrdila je treba opraviti pisni izpit in praktično delo v laboratoriju. Pisni izpit ima več smeri: Usmerjevalniki in stikala, varnost, omrežno hranjenje podatkov, ponujanje storitev …

Praktični del zajema konfiguracijo omrežja, iskanje napak … Torej delo s strojno in programsko opremo v izredno zahtevnih konfiguracijah. Izpite je mogoče opravljati le na nekaj mestih po svetu, za nameček pa je treba certifikat vsaki dve leti obnoviti.

CCSP (Cisco Certified Security Professional)
Zaradi vse večjih varnostnih tveganj v računalniških omrežjih je prav ta certifikat zadnje čase med najbolj priljubljenimi in zaželenimi. Seveda je zadeva osredotočena na varnost in varno delovanje omrežnih izdelkov podjetja Cisco. Pred prijavo za pridobitev certifikata potrebujete Ciscov certifikat nižjega nivoja: CCNA (Cisco Certified Network Associate) ali CCIP (Cisco Certified Internetwork Specialist).
Za pridobitev certifikata je treba opraviti pet pisnih izpitov, vsaka tri leta pa je treba opraviti dodaten izpit za podaljšanje certifikata.

CISSP (Certified Information Systems Security Professional)
Varnostni certifikati zadnje čase zagotavljajo nosilcu največ možnosti in najboljša plačana delovna mesta. CISSP je neodvisen certifikat, ki je po svetu izredno spoštovan. Kandidati morajo imeti najmanj štiri leta delovnih izkušenj kot varnostni IT-profesionalci. Eno leto vam oprostijo, če imate ustrezno štiriletno ali višjo izobrazbo smeri informacijska varnost, seveda le določenih šol. Za nameček morate podpisati etični kodeks še pred opravljanjem izpita, ki traja šest ur in zajema 250 vprašanj. Seveda je treba certifikat obnavljati vsaka tri leta z udeležbo na najmanj 120 urah ustreznih izobraževanj.

SSCP (Systems Security Certified Practitioner)
Če vam za zgornji izpit manjka delovnih izkušenj, lahko opravljate izpit za certifikat SSCP. Zahtevano je vsaj eno leto delovnih izkušenj, potem opravite test s 125 vprašanji. Če opravite izpit, vas mora potrditi še nosilec ustreznega certifikata in tako na neki način jamčiti vaše znanje, kar pa lahko opravi tudi predstavnik podjetja, ki vas zaposluje. Seveda se tudi ta certifikat potrjuje vsaka tri leta.

GSE (GIAC Security Expert (GSE)
Še en priljubljen in upoštevan varnostni certifikat je GIAC Security Expert, ki ga ponuja SANS (Software Security Institute). Kandidati morajo imeti že opravljene tri certifikate: GSEC (GIAC Security Essentials Certification), GCIA (GIAC Certified Intrusion Analyst) in GCIH (GIAC Certified Incident Handler). Ti se opravljajo kot testi z več možnimi odgovori, vsaj dva pa morata biti opravljena na »zlatem« nivoju, kar pomeni zraven testa še posebno poročilo. V opravljanje GSE pa je vključen tudi osebni pogovor z ocenjevalci.

RHCE (Red Hat Certified Engineer ) / RHCA (Red Hat Certified Architect)
Linuxova omrežja čedalje pogostejša pri vseh velikostih podjetij, torej ni čudno, da je certifikat Red Hat Linux med bolj iskanimi. Cetifikatov je kopica, najbolj iskana pa sta ravno RHCE in RHCA. RHCE test je opravilno usmerjen, kar pomeni, da je treba praktično opraviti omrežno namestitev, konfiguracijo, iskanje in odpravljanje napak ter upravljanje sistema. Na voljo je ves delovni dan.

RHCA je napreden certifikat, za katerega je treba opraviti pet izpitov, pri katerih so tudi praktični deli v trajanju med dvema in osmimi urami. Pogoj za RHCA je certifikat RHCE.

ITIL (Information Technology Infrastructure Library (ITIL))
ITIL je namenjen IT-strokovnjakom, ki imajo menedžerske ambicije. Na voljo so trije nivoji: začetni, poklicni in managerski. Za slednjega je treba opraviti zahtevno dvotedensko šolanje, že imeti začetni certifikat in pet let IT-managerskih izkušenj. Opraviti je treba še dva testa z esejskimi vprašanji.

To je le nekaj priznanih certifikatov. Na voljo je še kopica zahtevnih in priznanih certifikatov za brezžična omrežja, VoIP, upravljavce podatkovnih zbirk in še in še.

STANJE PRI NAS NI ROŽNATO

Zgoraj popisane nazive pa pri nas ne bomo srečevali hudo pogosto. Izpiti so dragi, večinoma pa se opravljajo v tujini, kar je še dodaten strošek. Vprašljivo je tudi, ali lahko tako certificiran IT-strokovnjak pri nas s tem zasluži dovolj, da pokrije stroške opravljanja izpitov in potrjevanje certifikatov. Nekateri vsekakor, večina pa verjetno ne.

Pri nas je stanje z zaposlitvami IT-strokovnjakov dokaj neurejeno. Plače niso takšne, kot bi jih ti želeli, zato je pogost pojav hitra menjava zaposlitev. Seveda si to lahko privoščijo le najboljši, ki so tudi iskani. Pri računalnikarjih nižje ravni pa je tako, da delodajalci pričakujejo veliko preveč in so pripravljeni veliko premalo plačati. Ni redek pojav ko računalnikar, ki po podjetjih servisira omrežja, zasluži podobno kot nekdo drug, ki pri McDonaldsu peče krompirček in hamburgerje. Seveda pa ni povsod enako skromno stanje.

In tudi za tako, v glavnem, skromen kos pogače se je treba bojevati. Že na zavodih za zaposlovanje še bolj pa po različnih spletnih straneh kjer svetujejo, kako priti do zaposlitve, vas zbombardirajo s podatkom, da brez IT-certifikatov skoraj ni mogoče do službe na tem področju. Ali najmanj, kar je, nosilci certifikatov imajo pomembno prednost.

In kakšne certifikate srečujemo pri nas? V primerjavi z zgoraj opisanimi večinoma veliko skromnejše. Spet v glavnem. Nižja stopnja prevladuje. Saj ni čudno, saj je že opravljanje izpita za tak, osnovnejši certifikat, finančno izredno zahteven podvig za naše nadobudne računalnikarje. Ponudba pa je tudi pri nas silno pestra.

KAJ IN ZA KOLIKO?

Večinoma vas bodo v nekaj dneh usposobili za izpit za določen XY IT-certifikat za povprečno ceno 700 evrov. Stroški izpita so včasih všteti včasih pa ne, za certifikat pa boste morda morali še doplačati okrog 150 evrov. Pa stroški prevoza, pa še kaj in ste hitro pri 1000 evrih.

Na voljo je tudi dveletno šolanje za IT-strokovnjaka pri katerem boste opravili izpite za pet svetovno znanih IT-certifikatov: RHTC (Red Hat Certified Tehnician), Network+ (mreže), MCSA za Windows 2003 (Microsoft Certified Systems Administrator), Security+ (varnost), Project+ (vodenje IT-projektov). Vse skupaj vas bo stalo takole preko palca dobrih 8000 evrov in dve leti prostega časa. Čeprav gre baje za same svetovno priznane certifikate, pa po svetu ni ne vem kaj opisov teh certifikatov. Razen Microsoftovega, seveda. In Red Hatovega. Po tehle dveh pa je videti, da gre za izobraževanje za tehnike, ne pa za višji nivo, ki se tudi po svetu bolj išče in je seveda tudi veliko bolj cenjen. Tak IT-tehnik pa bo kljub certifikatom, navadno s srednjo šolo, težko iztržil plačo v višini 1000 evrov. Torej je za ciljno skupino tak študij silno drag. Mimogrede pa, razen v IT-krogih in še to samo za dve ali tri leta, tudi nepriznan kot izobrazba.

Na spletnih straneh slovenskih ponudnikov izobraževanj in certifikatov je ravno omejen rok trajanja certifikatov redko omenjan. Prav lahko si predstavljam nadobudnega tehnika, ki ima znanje, nima pa »papirja«. Revež vzame kredit za pet do šest let in opravi šolanje, ki mu bo veljalo dve leti. Ko hoče podaljšati certifikate bo vzel nov kredit za plačilo izpita za podaljšanje veljavnosti certifikata. Spet bo veljavnost tega prej iztekla kot kredit ... in tako naprej. Kje je konec? Morda sem črnogled, vendar ga ne vidim prav svetlega.

Pri naših ponudnikih izobraževanj je sicer le malo pogojev za pristop k šolanju. Za Linux, recimo, nikjer ne zahtevajo predhodnega znanja. Potem te šolajo in na razpis se prijaviš s certifikatom. Kaj pa dejansko znanje? Oprostite podjetja, ki šolate naše kadre, a praksa, ki jo dobijo pri vas, je le laboratorijskega tipa in silno omejena.
Na koncu dobimo kader z dvomljivim znanjem in kopico kreditov in se še sprašujemo, zakaj je le kakšnih 9 % IT-strokovnjakov lastnikov takih in drugačnih certifikatov pri nas.

ZAKAJ PODJETJA NISO AKTIVNEJŠA?

In zakaj podjetja ne pošiljajo več svojih strokovnjakov na pridobitev certifikatov? Ne bi mogel reči. Lahko pa si mislim. Le zakaj bi jih? Saj vedo, da so strokovnjaki. Le zakaj bi jim omogočili pridobitev certifikata, s katerim bi laže iskali delo pri konkurenci? Tudi podpisovanje pogodb, po katerih mora nekdo zaradi tega, ker so mu omogočili šolanje, ostati v podjetju toliko in toliko časa, je sicer ena od možnosti, a vsakemu menedžerju je jasno, da če nekdo želi oditi iz podjetja, ga je bolje pustiti, kot pa prisilno zadrževati. Razen če od njega ne zahtevajo nazaj denarja, ki so ga odšteli za njegovo šolanje.
Kaj pa višji nivo certifikatov? Ja, teh v glavnem naša podjetjane reklamirajo , saj jih v glavnem tudi ponuditi ne morejo. So še dražji in domena tujih organizacij in podjetij. Tu in tam še kakšno podjetje organizira kaj podobnega pri nas. a v glavnem samo kot posrednik tujcem in kot specialistično izobraževanje za peščico, ki jih to zanima in si lahko financirajo.

Počasi dobivam silno neprijeten občutek, da naša podjetja ne skrbijo toliko za izobraževanje IT-strokovnjakov kot pa za lasten žep. Pregledal sem veliko izobraževalnih ponudb za področje računalništva. Izkupiček: literatura v angleškem jeziku, cena nekje med 700 in 1000 evrov za tri dni dela, predavanja v angleškem jeziku …. Le kaj je narobe z dobro staro slovenščino?

Menim, da imamo pri nas dovolj IT-strokovnjakov (in univerz, pa raziskovalnih inštitutov …), ki bi lahko pripravili kriterije, kaj mora znati IT-tehnik, IT-strokovnjak …. Ali pa bi vsaj ocenili, kateri certifikati so vredni kaj več kot papir, na katerem so natisnjeni. Tako bi preprečili zmedo, saj zdaj ne delodajalci ne iskalci zaposlitve ne vedo kateri certifikat zagotavlja tudi dejansko znanje.

Tako bi preprečili tudi morebitno odiranje naivnih in obupanih, ki jim vsi polnijo ušesa, da brez certifikata ni služb ali vsaj dobro plačanih ne. In stavim, da se tudi to zdaj pri nas neredko dogaja. Dokler je tudi to področje računalništva pri nas neurejeno, pa se raje zanesite na lastno oceno, kaj iskalec zaposlitve dejansko zna, saj lahko prav vsak hitro pokaže svoje znanje ali neznanje .

Zdenko Frangež