Še nedavno tega so bile spletne strani malce boljša kopija (statičnih) podatkov, prikazanih znotraj spletnega brskalnika. Šlo je predvsem za osnovne predstavitve, ki so bile čisto marketinško oziroma oglasno naravnane. Danes pa uporabniki prek spletnega brskalnika zaganjamo poslovne aplikacije, se gremo elektronsko bančništvo, kupujemo izdelke, se vključujemo v družabna omrežja, igramo »online« računalniške igrice ali beremo knjige v skoraj enaki obliki kot tiste natisnjene. Ne, spletne strani niso več zbirka preprostih ukazov HTML, ki bi jih lahko urejali v navadnem urejevalniku besedil, ampak so postale ogromna zbirka dinamičnih podatkov, ki se prikazujejo uporabniku, velikokrat pa vsebujejo tudi podatke iz drugih strani ali izvorov in so seveda bogato okrašene z grafičnimi, zvočnimi in filmskimi vsebinami.

A ta evolucija spletnih strani ni edini napredek. Zadnje čase se računalniška industrija vse bolj pomika v smeri ponujanja programske opreme kot storitev (SaaS – Software as a Service), kjer se programi, ki smo jih do zdaj zaganjali iz lokalnega računalnika ali strežnika, zaganjajo iz spleta. Iz oblaka, kot pravijo. In to poteka prek spletnega brskalnika, ki tako hočeš nočeš vse bolj prevzema vlogo nekakšne aplikativne platforme za zaganjanje raznovrstnih aplikacij, ki so (seveda) nekje »v oblaku« (cloud computing). Hiter razvoj spletnih aplikacij zato sili v razvoj in izboljšave spletnih brskalnikov, zato smo zadnje čase tudi priča pravi mali vojni med Microsoftom, Googlom, Mozillo, Applom, Opero in še kom.

Spletne aplikacije še zdaleč niso dosegle bogastva in robustnosti namiznih aplikacij, zagotovo pa so na dobri poti. Ena od trenutnih omejitev je tudi dostop do lokalnih virov, kot so npr. tiskalniki, spletne kamere, avdio-video sistemi ipd.

MICROSOFTOVA SPLETNA GAZELA

Tudi računalniški gigant Microsoft se zaveda vsega zgoraj povedanega in v njegovih laboratorijih zato nastaja nov brskalnik, ki so ga poimenovali Gazelle. Seveda to naj ne bi bila še ena različica Internet Explorerja, ampak svojevrstni operacijski sistem, ki temelji na spletnem brskalniku (Browser based OS). Če torej gre za operacijski sistem ali bomo potem še potrebovali Windows?!? Ko gre za spletne aplikacije, zagotovo ne (več)! No ja, vsaj v vseh napravah in v vseh scenarijih ne. Se pa vseeno pojavlja legitimno vprašanje, ali se potemtakem bliža konec imperija, imenovanega Windows. Verjetno ne, a Microsoftov kos pogače se bo na področju spletnih aplikacij zagotovo zmanjšal. Še posebe, ker si zajeten kos pogače obeta še en računalniški gigant, obenem pa eden največjih Microsoftovih konkurentov – Google. Ta je namreč že pred izdajo Microsoftovega Windows 7 napovedal svoj spletni operacijski sistem, ki ga je poimenoval Chrome OS. Google je z razvojem sistema Chrome že tako daleč, da je napovedal izid končne različice v zadnjem četrtletju tega leta!

A vrnimo se za trenutek k Microsoftu. Do zdaj splošno znano dejstvo je bilo, da aplikacije za svoje delovanje potrebujejo operacijski sistem. To za spletne aplikacije ne drži najbolj oziroma drži le posredno. Potrebujejo namreč le spletni brskalnik. Toda spletni brskalnik tudi mora nekje teči. Teči v nekem operacijskem sistemu! Kaj pa če bi imeli vse v enem – spletni brskalnik, ki bi bil hkrati tudi operacijski sistem? To bi pa šlo! In za to tudi gre.

Običajni spletni brskalniki nikoli niso bili načrtovani, da bi bili operacijski sistemi. Zato lahko slabo napisana programska koda (ali pa npr. virus oz. škodljiva koda) poskrbi za nedostopnost omrežne povezave ali celo sesutje celotnega spletnega brskalnika. Pri spletnem brskalniku kot operacijskem sistemu to naj ne bi bilo mogoče, pravi Helen J. Wang, glavna raziskovalka in vodja projekta Microsoft Gazelle.

Gazelle vključuje t.i. spletno jedro (kernel), ki naj bi poskrbelo za neodvisnost posameznih spletnih aplikacij ali spletnih strani. Spletni operacijski sistem naj bi skrbel za neodvisni dostop do računalniških naprav in virov ter omogočal neodvisno izvajanje spletnih aplikacij.

Spletno jedro je pri Gazelle nekak sloj (layer) med samim operacijskim sistemom (ki so ga nekateri poimenovali tudi »ServiceOS«) in spletnimi aplikacijami oz. spletnimi stranmi. Slednje pa so zaščitene tako, da se izvajajo vsaka v svoji zaščitni domeni.

Ta filozofija vodi do robustnega sistema, kjer potencialna napaka na eni spletni aplikaciji ne vpliva na delovanje drugih. Enako velja tudi za spletne vtičnike (browser plug-ins).

Sicer pa gospa Wang pravi, da gre pri Gazelle za zdaj izključno za raziskovalni projekt in ne za konkreten izdelek, ki bi si ga bilo mogoče ogledati v alfa ali beta različici.

CHROME OS ŽE NA VOLJO

Nasprotno pa Google svoj Chrome OS že ponuja (brezplačno!) na spletni strani:
http://gdgt.com/google/chrome-os/download/
Na voljo je več različic, od takšne, ki jo je mogoče namestiti na ključek USB (velikosti vsaj 1 GB), pa do navideznega »stroja« (virtual appliance) za VMware ali Sun VirtualBox.

Ciljna skupina sistema Chrome so malčki, imenovani netbooki. Slednji so postali pravi modni hit, kar pa niti ni tako nenavadno, saj za razmeroma malo denarja dobimo čisto dostojen in zmogljiv mali računalnik, ki je zelo lahek (teža okoli 1 kg), pa še razmeroma poceni (od slabih 200 evrov navzgor). Takšen »pecejček« seveda ni primeren za risanje zahtevnih načrtov v AutoCADu, je pa zelo uporaben (predvsem na poti) za brskanje po spletu, uporabo elektronske pošte, udejstvovanje v družabnih omrežjih, spletni klepet ipd.

Googlov osnovni moto za razvoj operacijskega sistema Chrome je bil hitrost in preprostost uporabe ob upoštevanju vseh varnostnih mehanizmov. Podporo Chrome OS-u so že napovedali Acer, Dell in HP, ki naj bi svoje netbooke opremili s tem hitrim in robustnim spletnim operacijskim sistemom.

Če bo računalništvo v oblaku res doživelo tak razcvet, kot mu napovedujejo, čez čas res ne bomo potrebovali nič drugega kot delujoči spletni brskalnik, saj bodo vsi podatki (elektronska pošta in podobno) in tudi aplikacije (npr. Google Apps) shranjene »v oblaku«. Če se torej računalnik pokvari ali ga morda izgubimo, smo lahko brez skrbi za podatke, saj so ti varno shranjeni »nekje v oblaku«. Zato si v takem primeru le priskrbimo nov netbook, ki bo morda tovarniško že opremljen s Chrome OS-om, ga vklopimo in že v naslednjem trenutku so vse naše storitve (vključno z dragocenimi podatki) na voljo.

BO NOVA VOJNA?

Za zdaj je stanje na področju teh brskalniških operacijskih sistemov ali kakor koli jih že imenujemo, precej negotovo. Google nekaj dela, Microsoft napoveduje, vsi skupaj pa sploh še ne vedo, ali bo stvar uporabna in ali jo ima sploh smisel razvijati.

Seveda je tudi precej bolj ali manj zlobnih namigovanj. Ali Microsoft ne vidi potenciala brskalniških sistemov ali le taktizira? Se ponavlja zgodba, ki se odvija na trgu pametnih prenosnih telefonov, kjer ta trenutek operacijski sistem Android počasi, a vztrajno izpodriva Windows Mobile? Microsoft sicer napoveduje novo različico, ki naj bi temu naredila konec, a prav samozavestnih signalov iz Redmonda ni. In če veljajo govorice, da bo Chrome OS uporabljen v »tablicah« (tablet PC) in bralnikih elektronskih knjig, kot je Amazonov Kindle, potem se mora Microsoft precej zamisliti. V prihodnjih letih bo namreč raznovrstnost podprtih platform najverjetneje tista, ki bo pomenila primerjalno prednost pred konkurenco. Raznovrstnost in hitrost. In tudi pri hitrosti imamo zadnje čase vtis, da so se pri Microsoftu nekoliko upehali, vsaj kar zadeva področje brskalnikov in mobilnih sistemov. Res pa je, da velja, da se počasi najdlje pride. Microsoft tudi ni bil prvi, ki je naredil spletni brskalnik, a je vseeno čez čas dosegel celo več kot 90-odstotni tržni delež. Zato ne smemo biti prehitri v svojih ocenah.

Moj mikro, oktober 2010 | Štefan Hozjan