Osnovna ideja računalništva v oblaku je, da bi imeli potrošniki le naprave, ki bi se znale povezati v internet, vse drugo bi se pa odvijalo v strežnikih daleč stran. Dandanes imamo na mizi izredno zmogljive računalnike, katerih moč pa le redkokdaj, če sploh kdaj, izkoristimo. Torej smo kupili več, kot potrebujemo. Računalništvo v oblaku pa bi lahko izkoristili za to, da bi imeli povprečno zmogljive računalnike, za zahtevnejše naloge bi pa izkoristili ogromno, pravzaprav megalomansko moč spletnih strežnikov. Nič več se ne bi torej naš računalnik trudil s HD-posnetkom, ampak bi se z njim ukvarjala strežniška farma. Seveda pa za uporabnika ne bi bilo popolnoma nič drugače, kot je zdaj. Pravzaprav bi za takšno načelo delovanja potrebovali le monitor, ki bi se znal povezati v internet, ter seveda miško in tipkovnico.

Računalništvo v oblaku pa je še precej v razvoju in, roko na srce, velika verjetnost je, da vse skupaj zavirajo ravno proizvajalci strojne opreme. Zanje namreč ni nič lepšega, kot da gredo z roko v roki z razvijalci programske opreme in vsi skupaj poskrbijo, da smo vsakih nekaj let prisiljeni zamenjati računalnik.

Če bi bilo računalništvo v oblaku popolnoma razvito glede na prvotno idejo, pa nam računalnika seveda ne bi bilo potrebno menjati tako pogosto. Tudi programov nam ne bi bilo treba kupovati novih, saj za vse to poskrbi upravljavec oblaka.

Veliko vprašanje je seveda, kakšen bi bil ta naš tehnološki svet danes, če bi takšen koncept uporabljali že od izuma računalnika naprej, in čeprav je tovrstna ideja prisotna že praktično od vsega začetka digitalne dobe, smo šele zadnja leta dobili možnost za razvoj na tem področju. Ključni element, ki je manjkal, so bile dobre in hitre povezave.

RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU DANES

Tudi v razvoju računalništva v oblaku se sprejemajo določeni kompromisi. Vsak dan se pojavljajo novi odlični servisi, ki delujejo v oblaku in nam zares lahko olajšajo življenje. Še vedno pa za našo uporabo potrebujemo izredno zmogljive naprave in se torej na tem področju ni še nič spremenilo. Proizvajalci strojne opreme ne bodo kar tako iz rok izpustili kure, ki nese zlata jajca.

Kljub vsemu pa se nam uporabnikom kar dobro godi. Tudi strojna oprema je postalo cenovno sprejemljivejša, zato tudi pogostejše menjavanje ni tako zelo boleče.

Med najbolj poznane rešitve v oblaku vsekakor sodijo Googlove (Gmail, Dokumenti), pa tudi DropBox in v zadnjem času Applov iCloud itd.

Obstajajo tudi že pravi operacijski sistemi v brskalniku, kot je recimo Glide (http://www.glidedigital.com/), ki vam brezplačno ponuja kar 30 GB prostora, za plačilo 50 USD na leto, pa boste pridobili zavidljivih 250 GB prostora. Dejansko gre za na videz čisto pravi operacijski sistem, ki teče v vašem brskalniku. Na voljo imate disk, brskalnik, orodja za pisarniško poslovanje, za komunikacijo, risanje ... In kar je najboljše pri tem, vse to vam bo na voljo ne glede na to, ali boste za dostop uporabljali namizni računalnik, iPad ali telefon.

Zelo dober predstavnik računalništva v oblaku je tudi Pixlr (http://www.pixlr.com). Gre za nekakšen spletni klon Photoshopa. Uporaba je povsem brezplačna in vse se odvija v vašem brskalniku. Seveda se po zmogljivosti še ne more primerjati s Photoshopom, pride nam pa zelo prav, kadar želimo kakšno sliko na hitro obdelati, pa ne sedimo ob pravem računalniku, ki bi imel nameščen program za obdelavo fotografij.

Računalništvo v oblaku se bo vsekakor moralo razvijati v smeri centralizacije. Ob vseh mogočih napravah, ki jih danes uporabljamo za dostop do interneta, se nam namreč prepogosto dogaja, da ne vemo več točno, kje imamo določen podatek shranjen oz. v kateri napravi imamo zadnjo različico datoteke. Zato so storitve, ki nam omogočajo imeti podatke vse na enem mestu ter hkrati dosegljive od vsepovsod, več kot dobrodošle. Na tem področju pa je v zadnjem času zagotovo največ naredil ravno Apple, ki je začel z aktivno promocijo svojega iClouda. Podatki iz vseh njihovih naprav se namreč shranjujejo tudi v oblak. To v praksi pomeni, da boste posneli eno fotografijo z iPhonom, čez nekaj trenutkov boste pa to fotografijo lahko že občudovali na iPadu. Če to ni uporabniška poezija? Kljub vsem velikim vlaganjem v razvoj uporabniških vmesnikov in uporabniške izkušnje, pa današnja tehnologija še vedno ni tako prijazna do uporabnika, kot bi lahko bila. In Apple je dejansko na tem področju korak pred vsemi. Kot sem pa že na začetku omenil, vsaka dobra lastnost razvoja s seboj prinese tudi slabe. Pa si poglejmo, kaj nam je prineslo računalništvo v oblaku.

PLUSI

1. Centralizacija
Vsekakor nam je uporabnikom v veliko pomoč, da so podatki na enem mestu. Prava nočna mora je, če uporabljate več različnih računalnikov in vsakič iščete določeno datoteko ter se niti najmanj ne spomnite, v katerem računalniku je shranjena. Oblak pa nam ponuja možnost, da imamo vse shranjeno na enem mestu, kamor lahko dostopamo iz vseh računalniških naprav.

2. Stalna dosegljivost
Naši podatki so nam v oblaku vedno na voljo, seveda ob predpostavki, da servis deluje dobro. Nič več se ni treba spraševati, ali je domači računalnik vklopljen ter kako ga bomo vklopili. Oblak nam je vedno na voljo.

3. Manj možnosti za izgubo podatkov
V oblaku je veliko manj možnosti, da se vaši podatki izgubijo. S ponujanjem storitev v oblaku se ukvarjajo večja podjetja, ki bi pa morala vsa brez izjeme poskrbeti za varnostne kopije. Seveda izguba podatkov, tudi v oblaku ni nemogoča, pa vendar je za to veliko manj možnosti, kot da boste ostali brez domačega diska.

4. Boljša uporabniška izkušnja
Tehnologija nam s tem prehodom v oblak ponuja odlično uporabniško izkušnjo. Računalniki nam naenkrat niso več v breme, ampak v veliko pomoč. Nič več se ne sprašujemo, kje imamo podatke, nič več se ne bojimo, da bi jih izgubili, ampak preprosto uporabljamo storitve.

5. Ne potrebujemo več diskov velike kapacitete
Glede na to, da imamo lahko veliko podatkov shranjenih v oblaku, doma ne potrebujemo več diskov velikih kapacitet. V oblaku imamo namreč dobesedno neomejen prostor, saj naj v njem ne bi nikoli zmanjkalo prostora. Edini problem so omejitve ponudnikov.

MINUSI

1. Varnost
Z uporabo storitev v oblaku pošljemo podatke iz našega računalnika. Kje so naši podatki v oblaku, ne vemo točno. Zato je tudi treba dobro premisliti, katere podatke bomo shranili v oblak. Treba se je zavedati, da ima do vaših podatkov dostop vsaj ena oseba v podjetju, ki vam ponuja storitev, praviloma pa ima dostop kar več oseb. Seveda gre navadno za strokovnjake na svojem področju, ki uživajo visoko stopnjo zaupanja svojega vodstva. A ljudje smo samo ljudje in kljub vsem moralnim zadržkom se lahko zgodi, da bo kdo pokukal v vaš elektronski prostor v oblaku. Zato se je tega dejstva treba vedno zavedati in zaupnih dokumentov in podatkov ne shranjevati v oblak.

Zelo pomembno je tudi, da se podatki prenašajo po varni povezavi, kajti le tako lahko preprečimo, da bi kdo med samim prenosom spremljal, kaj prenašamo.

2. Slabši nadzor nad podatki
Kaj se dogaja z vašimi podatki v oblaku, ne veste nikoli. Če shranjujete svoje datoteke le v svoj računalnik imate načeloma kar velik nadzor nad tem, kdo lahko pride do teh podatkov. V oblaku pa tega nadzora nimate več in kljub vsem programskih mehanizmom so zadaj še vedno ljudje s svojimi slabostmi, ki lahko vaše podatke tudi zlorabijo.

3. Brez dostopa do storitve nimamo nič
Dokler servis, ki nam ponuja storitev v oblaku, deluje, smo vsi zadovoljni. Seveda pa se zgodijo tudi nepredvidene stvari in storitev naenkrat postane nedosegljiva. Če gre za nekajsekundni izpad, verjetno ne bomo niti opazili. Lahko pa se zgodi, da storitev postane nedosegljiva tudi za en dan. V tem primeru smo povsem bosi, saj do svojih podatkov nikakor ne moremo. In če bi jih ravno takrat zelo nujno potrebovali, nam ne preostane nič drugega, kot da upamo, da se storitev čim prej vrne.

4. Prevelika odvisnost od enega podjetja
Zaupati vse svoje podatke enemu samemu podjetju je lahko tvegana odločitev, čeprav ta dobro sovpada z idejo centralizacije podatkov. Podjetja zelo rada nase navežejo svoje uporabnike, ter jim na vse možne načine otežijo prehod na drugo storitev. Ideja za tem je povsem logična. Uporabnika je treba nase prikleniti tako močno, da mu ne bo niti na misel prišlo, da bi odšel kam drugam. Dokler nas storitev zadovoljuje, je vse v redu, ko pa nas začne ovirati ali pa celo morda zaprejo svoja vrata, ostanemo brez moči. In če predpostavljamo, da smo imeli tam shranjene skoraj vse svoje podatke, se lahko od njih gladko poslovimo, čeprav so fizično še vedno nekje. V manjših podjetjih se je verjetno mogoče še zmeniti, da dobiš podatke nazaj, v večjih podjetjih pa so takšne stvari enakovredne disku, ki je izdihnil svojo dušo. Verjetno bi bilo smiselno uzakoniti možnost hitrega in preprostega prenosa vseh svojih podatkov iz storitev, ki ponujajo storitve v oblaku. Pričakovati tak zakon je nemara preveč utopično, verjamem pa, da se bodo določeni ponudniki sami od sebe omehčali in nam omogočili tudi takšne vrste zaščito, pa čeprav bo to pomenilo, da bomo lahko precej preprosto pobegnili od njih.

5. Možnost zlorabe moči
Pri podobnem uspehu, kot ga ima Facebook, se lahko pojavi problem prevelike količine zasebnih podatkov ljudi na enem mestu. Oblasti in razni represivni organi hitro dobijo apetite, da bi lahko takšne rudnike zlata izkoriščali v svoj prid. Nikjer na svetu se ne da tako hitro priti do zaupnih podatkov o določeni osebi, kot to lahko storijo lastniki Facebooka in podobnih storitev, ki jih uporablja velika količina ljudi. Navadno se takšni dostopi opravljajo z izgovorom o državni varnosti, vprašanje pa je le, kolikokrat se to zgodi brez sodnega poziva in utemeljenega razloga. Vsekakor so tovrstna orodja zelo privlačna za ljudi, ki imajo moč in si želijo imeti še večji nadzor.

OBLAK − DA ALI NE?

Prednosti, ki nam jih ponujajo storitve v oblaku, so vsekakor zelo dobrodošle, seveda pa se je treba ravno tako ob uporabi držati določenih pravil. Prvo pravilo je, da se ne smemo popolnoma zanašati na te storitve. Čisto vedno nam ne bodo dosegljive, in glede na strica Murphyja se nam bo to zgodilo ravno takrat, ko bomo zelo nujno potrebovali določen podatek. Zato bo še vedno dobrodošlo, da si recimo pred pomembnim nastopom svojo predstavitev shranimo tudi na USB- ključek, da ob izpadu storitve ne bomo ostali praznih rok.

Drugo pravilo za uporabo storitev v oblaku pa je, da tja ne shranjujemo datotek, ki so zasebne narave in bi nas spravile v težave, če bi bile na voljo še komu drugemu. V oblak sodijo izključno datoteke, ki jih lahko vidijo vsi.

Seveda, pa se temu ne moremo popolnoma izogniti. Če recimo uporabljamo Gmail, ki je tipična storitev v oblaku, se bomo sicer počutili varno, pa vendar so naša sporočila nekje drugje, na voljo verjetno še komu. Zato kriminalci in teroristi za komunikacijo ne uporabljajo ravno Gmaila.

Moj mikro, december 2011 | Matjaž Gerčar