Na dogodku TechEd Europe 2009 se je zbralo več kot 7200 programerjev in razvijalcev, večinoma s stare celine. O razvoju programske opreme ter novih trendih smo spregovorili z Davidom Loweom, ki je vodja oddelka Windows Server pri Microsoftu. Sogovornik se zaveda, da je prihodnost računalništva predvsem »oblačna«.

Kako danes podjetja gledajo na IT, se je njihovo dojemanje IT-ja v zadnjih letih spremenilo?
V preteklosti je bil pogled vodilnih v podjetjih na IT precej drugačen, kot je danes. Pred desetletji je bil IT le eno izmed orodij, s katerimi si je podjetje pomagalo pri doseganju ciljev, pa še to je bil bolj prisoten v velikih in s tehnologijo povezanih podjetjih. Nato pa je informacijska tehnologija dobivala vse večjo težo, nekatera podjetja so že prišla do te točke, da je IT pravzaprav edini pravi generator konkurenčnih prednosti. S tega vidika je njegova pomembnost bistveno narasla. V aktualnih gospodarskih razmerah, ki so vse prej kot rožnate, je IT marsikje že opredeljen kot strateško bogastvo, saj pomaga nižati stroške in višati število inovacij, ki so nujno potrebne za uspeh na trgu.

Kakšnega pomena so poslovni uporabniki za Microsoft, ali njihovi prihodki presegajo vpliv domačih uporabnikov?
Gledano z vidika prihodkov so poslovni uporabniki za Microsoft ključnega pomena, saj denimo velika podjetja s svojimi licencami programske opreme prinašajo kar 60 odstotkov prihodkov. Tudi polovica izmed preostalih 40 odstotkov še vedno odpade na poslovne uporabnike, predvsem mala in srednje velika podjetja. Domači uporabniki torej pomenijo le petino prihodkov družbe. Seveda skrbimo za vse uporabnike, vsako področje ima lastno ekipo razvijalcev in podpornih inženirjev, vsaka stranka, ki uporablja našo programsko opremo, je za nas pomembna.

Kam je trenutno usmerjen razvoj programske opreme z vidika arhitekture?
Arhitekturno gledano organizacije, tako velike kot manjše, iščejo načine, kako še bolje izrabiti lastno že postavljeno arhitekturo. Programska oprema pri tem ni izjema, nove rešitve morajo biti predvsem uporabne in dobičkonosne, tako od informatikov zahtevajo direktorji.
Uporabnost se dosega na različne načine, IT-rešitve postajajo bolj avtomatizirane, brezšivne ter lažje za uporabo. Skalabilnost programske opreme je zelo pomembna, saj podjetju omogoča hitro rast v primeru uspeha na trgu. Rešitve morajo biti seveda tudi dobičkonosne, torej morajo generirati vrednost, ki jo je moč pretvoriti bodisi v občutne prihranke bodisi v prihodke.

So na kakšnem področju rezerve še posebej opazne?
Največ rezerv je v ljudeh samih. IT-profesionalci imajo danes stvari sicer pod nadzorom, a 80 odstotkov svojega časa samo skrbijo za upravljanje obstoječih rešitev, preostanek pa namenjajo inoviranju in prinašanju dodane vrednosti.

Področje vašega delovanja so strežniški operacijski sistemi. Kako na vaše delo vpliva usmeritev računalništva v oblak?
Računalništvo v oblaku je vsekakor prihodnost informatike. Oblakov bo čedalje več, tako javnih kot tudi zasebnih. Microsoft seveda razvija platforme za vse vrste infrastruktur, tako strežniške, namizne kot mobilne, z Windows Azure pa smo poskrbeli za ustrezne rešitve na področju računalništva v oblaku. Virtualizacija in avtomatizacija sta omogočili, da imamo možnost gradnje bolj dinamičnih infrastruktur, kar odlično odgovarja poslovnim potrebam podjetij, predvsem manjših, ki si do zdaj velikih zmogljivosti zaradi visokih stroškov postavitve lastnega okolja niso mogla privoščiti. Računalništvo v oblaku bo poskrbelo tudi za občutno spremembo poslovnih modelov, saj bomo v prihodnosti računalniške zmogljivosti in storitve predvsem najemali.

Bodo rešitve računalništva v oblaku primerne tudi za domače uporabnike, ne le poslovne?
Vsekakor bodo. Izbira je vedno pomembna – mi želimo uporabnikom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Trenutno smo na zanimivi prelomnici, oblak je z vidika arhitekture še vedno precej nov in zato na trgu še ne opažamo velikega števila razvijalcev, ki bi pisali aplikacije za oboje – tako lokalne rešitve kot oblak. Vendar eno je jasno, v prihodnje bodo to morali početi. Tudi Microsoftovi cilji na tem področju so jasni, ponujali bomo vse rešitve, ki jih bodo uporabniki uporabljali. Kar zadeva programsko opremo za namizje ter oblak pa bomo morali zagotoviti t. i. brezšiven, mehak prehod iz ene rešitve/storitve v drugo, takšen, da ga uporabnik ne bo niti zaznal.

Zdi se, da postaja programska oprema čedalje kompleksnejša. Obstaja kak način, kako jo narediti preprostejšo?
Programska oprema je navadno le toliko kompleksna, kolikor je kompleksna rešitev sama. Torej je vse odvisno od tega, kakšne naloge opravlja. Pri samih kodah veliko rezerv ni, zato za zmanjšanje kompleksnosti skrbimo na druge načine, predvsem na področju komunikacije in uporabniških vmesnikov. Tudi zahtevni delovni tokovi so lahko z vidika uporabnika precej poenostavljeni, če mu interakcijo predstavimo s preglednim in intuitivnim uporabniškim vmesnikom. Samo poglejte, kakšen napredek so v zadnjem desetletju naredili grafični vmesniki, danes si pomagamo že z zasloni, ki so občutljivi na dotik, kar uporabniku precej olajša interakcijo s samo programsko opremo. Tisto, kar je »pod pokrovom«, je lahko polno »elektronike in krmilnikov«, pomembno je le, da je razmeroma preprosto za upravljanje, saj le tako lahko kar najbolje služi svojemu namenu.

Moj mikro, Marec 2010 | Miran Varga