Na konferenci EMC World 2010 je bil govor predvsem o zasebnih računalniških oblakih, ki bodo gonilo razvoja računalništva v naslednjih letih. Pri tem naj bi število oblakov podjetij krepko preseglo število zasebnih oblakov, njihovo kreiranje pa poganja želja podjetij po tem, da ohranijo nadzor nad podatki o svojem poslovanju. O podatkih, njihovi varni hrambi in arhiviranju smo se pogovarjali s Christoffelom Arnaudom, podpredsednikom oddelka EMC Backup and Recovery Systems, ki skrbi za razvoj poslovanja v regiji EMEA, kamor spada tudi Slovenija.

Katera so najbolj ključna oziroma kritična področja varne hrambe podatkov? Kaj vse bi morala podjetja upoštevati, ko izbirajo rešitev za hrambo podatkov?
Vaše vprašanje je zelo široko. Vse, tudi hramba podatkov, je odvisno od potreb, ki jih podjetje ima. Ključnih področij je več, a če je govor o varni hrambi podatkov, se na prvo mesto bržkone postavi varnost podatkov. Podjetja so se o tej pomembnosti v preteklosti že lahko prepričala na številne načine, vsi med njimi seveda niso bili zgolj pozitivni. Vrednosti podatkov se namreč navadno zavemo šele takrat, ko ostanemo brez njih, ali pa ko ti pristanejo v neprimernih rokah.

K sreči se zavedanje o varnosti podatkov med podjetji zvišuje in širi na različna področja. Pred desetimi leti je bilo za podjetja pomembno zgolj shranjevanje podatkov, danes se pri odločanju za novo rešitev samodejno odloča tudi o sistemih za obnovo podatkov pri katastrofi. Uporabniki so se v preteklosti že naučili, da tudi varnostne kopije niso 100-odstotno zanesljive, zato jih je bolje imeti več kot eno, pa še te naj bodo shranjene na različnih lokacijah. Tehnologija, ki jo imamo danes, vse to poenostavlja, hkrati pa po zmogljivostih hrambe krepko presega stare rešitve. O trakovih se danes praktično ne pogovarjamo več, hramba temelji na sistemih, ki uporabljajo trde diske, prav možno pa je, da bomo v prihodnosti vse več podatkov shranjevali na bliskovne pomnilnike.

Pri izbiri rešitve se morajo podjetja odločiti, kaj pravzaprav potrebujejo. Ali je to sistem hrambe, ki ga želijo integrirati v obstoječe okolje, ali pa želijo hrambo podatkov rešiti s pomočjo zunanjega ponudnika teh storitev. V vsakem primeru je treba odgovoriti na več organizacijskih vprašanj, povezovati rešitve s poslovnimi procesi ter zagotoviti združljivost z zakonodajo.

Menite, da je nujno potrebno, da podjetja hranijo vse svoje podatke? Ali obstaja pameten način hrambe in uporabe poslovnih podatkov? Kako bi vi rešili vprašanje hrambe podatkov v podjetju, če bi bili na mestu vodje informatike?
Vsi si želimo pametne hrambe podatkov. Večkrat podjetjem tudi zakonodaja nalaga dolge roke hrambe različnih podatkov, kar je še posebej opazno v panogi telekomunikacij, saj so najrazličnejši operaterji skoraj čez noč postali naše najboljše stranke. In če se nočejo utopiti v teh podatkih, morajo posegati po pametnih rešitvah. Samo poglejte, kaj je na področju hrambe podatkov naredila možnost odprave podvajanja (»deduplikacija«) podatkov. Pred petimi leti je ni nihče poznal, zdaj pa se govori skoraj izključno o njej, saj se po zaslugi te tehnologije v povprečju porabi 8-do 10-krat manj pomnilniških kapacitet kot sicer, odvisno od vrste podatkov, seveda.

Če bi bil v vlogi vodje informatike, bi se brez dvoma odločil za hrambo podatkov v računalniškem oblaku. Menim, da je tam tudi prihodnost hrambe podatkov za vse nas. Zdi se logično, da bo vedno več podjetij IT predvsem uporabljalo, ne bodo pa vlagala vanj, zgolj kupovala ga bodo kot storitev. To bo občutno spremenilo njihove odločitve tudi na področju hrambe podatkov. Navsezadnje je večini že jasno, da sam IT ni ključnega pomena za delovanje trgovine ali bolnišnice, zakaj bi se torej toliko ukvarjali z njim, če vse skupaj ceneje in neredko bolj kakovostno lahko opravi zunanji specializiran ponudnik. Temu namreč ekonomija obsega omogočajo ponujanje visokokakovostnih storitev IT, med katerimi je vsekakor tudi varna hramba podatkov po sprejemljivih cenah.

Katere tehnologije bodo odigrale največjo vlogo na področju hrambe podatkov? Kako boste pri EMC-ju gradili konkurenčne prednosti?
Poleg že omenjene »deduplikacije« je imela brez dvoma največji vpliv na sisteme za hrambo podatkov tehnologija virtualizacije, ki je na to področje prinesla nove razsežnosti ter podjetjem omogočila, da sisteme hrambe podatkov kar najučinkoviteje izrabijo. Kar zadeva EMC, si vedno prizadevamo za pripravo najzmogljivejših in najučinkovitejših rešitev. Področje hrambe podatkov je v zadnjih letih postalo zelo široko, tako po številu in namembnosti samih rešitev. Konkurenčno prednost gradimo na vrednosti, ki jo ponujamo uporabnikom svojih rešitev. To je trenutno še posebej očitno na področju optimiranja varnostnih kopij ter upravljanja življenjskega cikla informacij. Vedno več rešitev sestavljamo skupaj v celovito okolje. Oblak je pri tem zadnji korak.

Sistemi za hrambo podatkov s čedalje zanesljivejši. Mar potemtakem podjetja sploh še potrebujejo sisteme za obnovo podatkov?
Zakonsko jih potrebujejo. To je tudi poglavitni razlog njihovega obstoja, sicer bi večina podjetij ne posegala po 6 ali 8 kopijah. Velja pa na tem mestu izpostaviti dejstvo, da je vse več napak na področju hrambe podatkov povezanih z napakami uporabnikov, torej ljudi, ne pa sistemov. Zanesljivost torej zahteva zavarovanje. Prepričan sem, da bo nadaljnji razvoj šel v smer konsolidacije in se bodo te rešitve preselile v omrežje ter oblak. Za zdaj sistemi za obnovo ostajajo, šele videli pa bomo, kje bodo ter kdo in kako jih ob upravljal, ko bo vse na voljo kot storitev.

Kako bo računalništvo v oblaku spremenilo trg sistemov za hrambo podatkov?
Mislim da bo ravno obratno – rešitve za hrambo podatkov spreminjajo oblak. Koalicija, ki so jo oblikovali trije velikani, torej Cisco, EMC ter VMWare, pomembno vpliva na razvoj računalništva v oblaku. V osrčju IT-ja ni več strežnik, temveč informacija, ki jo je treba hraniti. Hramba podatkov pa je eden ključnih gonilnikov razvoja računalništva v oblaku. Spreminjajo se poslovni modeli – podjetja bodo ves IT dobila iz ene vtičnice, tako kot danes elektriko. To so nekateri vizionarji napovedovali že pred 15 leti in danes se dejansko uresničuje. Prav tako to pričakujejo stranke – te imajo problem ali izziv in želijo zgolj rešitev, tehnologija in oprema jih ne zanimata, želijo le delujoče stvari, s katerimi lahko opravljajo svoje naloge.

Toda ko danes pogledamo stanje računalništva v oblaku, lahko rečemo, da so podjetja do tega še precej zadržana. Veliko jih izpostavlja predvsem težave na področju zaupanja – kako vi prepričate svoje stranke, da vam zaupajo hrambo podatkov?
Vprašanje zaupanja je eno ključnih vprašanj za uspeh računalništva v oblaku. Gre za varnost, podjetja zanima, ali bodo njihovi podatki v oblaku na varnem. Varnostna industrija se danes zelo hitro razvija, samo poglejte različne varnostne sisteme kot so protivirusniki, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, požarni zidovi ... Danes gradimo nov operacijski sistem za oblak, in varnost bo eden njegovih ključnih delov, torej bo že vključena v sam sistem, prav tako rešitve za upravljanje in nadzor ... S tega vidika bo oblak varnejši, kot so danes sistemi, ki jih premorejo posamezna podjetja. Zaupanje bo moral pri stranki vzbuditi ponudnik storitev, pokazati se bo moral kot zaupanja vreden partner. Za večje ponudnike to ne bi smela biti prevelika ovira, prav tako utegne to biti prednost manjših lokalnih ponudnikov, če jih ne pestijo kakšne slabše izkušnje iz preteklosti.

Pričakujete kakšne nove preboje na področju hrambe podatkov, pojav novih medijev ali tehnologij, ki bi občutno izboljšali kapaciteto ali pa hitrost shranjevanja podatkov – morebiti celo oba parametra?
Moram priznati, da še nisem videl kakšnih res revolucionarnih tehnologij na tem področju. Je pa res, da je obstoječa tehnologija čedalje zanesljivejša, kar vse vpletene veseli. Z vidika tehnologije se trenutno še najbolj razvijajo rešitve, temelječe na bliskovnem pomnilniku. Na njih temelji prihodnost kratko- in srednjeročne hrambe podatkov, zato je lepo videti, da postajajo vse bolj cenovno dostopne. Sicer pa vidim velik potencial v tehnologiji »deduplikacije« – danes te rešitve v ospredju na področju hrambe podatkov, vendar samo pomislite, kje vse je moč to tehnologijo uporabiti.

Ali na področju hrambe podatkov opažate kakšne bistvene razlike med Evropo in ZDA?
Nekaj razlik vsekakor obstaja. Sprejemanje najnovejših tehnologij in hitrost njihovega uvajanja sta še vedno na strani ZDA, ki so očitno dojemljivejše za novosti, medtem ko smo Evropejci pri hrambi podatkov malce bolj zadržani, previdni, če želite. Kljub temu pa na vseh tržiščih, tako v ZDA, Evropi kot tudi v Aziji opažamo ogromno rast prodaje sistemov za hrambo podatkov, saj vse regije rastejo vsaj z dvomestnimi številkami. To je povsem logično, saj tudi količina podatkov in informacij skoraj neverjetno hitro raste, pogovarjamo se že o zetabajtih (1021 bajtov, op. a.) ...

Moj mikro, Julij-Avgust 2010 | Miran Varga