Sejem CeBIT 2009 smo izkoristili za pogovor z Doreet Oren, predsednico oddelka SSD-diskov v korporaciji SanDisk, ki nam je zaupala nekaj novosti s področja obetavnih pomnilniških medijev.

Katera je ključna sestavina dobrega SSD-diska?
Bistven del SSD-diska, ki v praksi tudi določa njegove zmogljivosti, je pomnilniški krmilnik. Ta skrbi za branje in pisanje na disk ter razporejanje podatkov. Na tem področju smo v preteklosti malce zaostajali za najboljšimi izdelki, zato smo inženirje spravili nazaj za risalno desko in danes je naš sistem ExtremeFFS najboljši v tem razredu. Pomnilniški krmilnik, ki je kar 11-jedrni in s pomnilnikom komunicira prek 128-bitnega vmesnika, namreč z vgrajenim algoritmom skrbi za razpoznavo obremenjenenosti diska in zapisovanje podatkov na manj obremenjene dele diska. Krepko smo izboljšali tudi hkratno bralno-pisalno zmogljivost, saj je bila ta velika slabost skoraj vseh izdelkov na trgu. Brali in pisali so zelo hitro, le izmenično preklapljanje med tema operacijama jih je povsem utrudilo in močno zmanjšalo zmogljivosti – zaradi tega ste tudi lahko videli, da se je Windows na SSD-diskih nameščal po več ur. Zdaj ni več tako. Hitrost naključnega pisanja smo izboljšali za 100-krat, zato lahko upravičeno trdimo, da gre za odlične in predvsem vsestranske izdelke. Razvoj seveda ni poceni, smo pa svoje rešitve zaščitili s patenti, zato verjamem, da bomo vsaj nekaj časa uživali v nazivu najboljšega.

Kako se parametri, kot so povprečna hitrost branja, pisanja in dostopni časi primerjajo s klasičnimi diski?
Začniva z zadnjim, torej dostopnim časom, ki je pri nekaterih aplikacijah ključnega pomena. Bliskovni pomnilnik je vedno hitrejši od vrteče se plošče z bralno-pisalno glavo, dostopni časi pa okoli 100-krat nižji in znašajo 0,11 ms za SSD-disk in 11 milisekund za klasičnega. Če povprečen trdi disk s hitrostjo vrtenja plošč podatke bere in zapisuje z okoli 60 MB/s, kar je spoštljiv rezultat, pa še vedno ne more kljubovati nekajkrat višjim vrednostim SSD-jev (200 in 140 MB/s za branje oz. zapisovanje, op. p.). Da bi uporabnikom dali kar najboljšo primerjavo, smo se domislili parametra vRPM (virtual RPM), torej navideznih obratov. Po posebni formuli izračunani podatki, ki seveda vključujejo prav vse parametre, bi zadnji generaciji SSD-jev prisodili zmogljivosti, kot bi jih dosegali klasični diski, če bi se njihove plošče vrtele s 40.000 obrati na minuto.

Kako pa bo z življenjsko dobo SSD-diskov? Zdaj so še vsi razmeroma novi, pa vendar, ali že opažate kakšne vrste tipičnih odpovedi delovanja in s čim so te povezane?
SSD-diski so nastali ne le zaradi odgovorov na izzive po višjih hitrosti, temveč tudi zaradi želja po večji zanesljivosti. Saj ne da so tradicionalni diski z magnetnimi ploščami slabi, pravzaprav so po dosežkih in natančnosti, ki je potrebna za njihovo brezhibno delovanje, pravo malo čudo tehnike, pa vendar niso več najbolj kos zahtevam današnjih uporabnikov. Predvsem na področju prenosnih računalnikov so okvare trdih diskov najpogostejša odpoved delovanja in, žal, običajno tudi najbolj resna, saj gre v veliki večini primerov za izgubo podatkov – ta pa je vedno draga, ne glede na to, ali gre za domačega ali poslovnega uporabnika.

Kot veste, SSD-diski nimajo gibljivih delov, kar bistveno zmanjša možnosti poškodb med delovanjem, še posebej če napravo premikamo. V svetu klasičnih diskov proizvajalci navajajo podatek MTTF (mean time to failure) o povprečnem času do okvare, ki za najboljše primerke znaša dobrega pol milijona delovnih ur, tipično pa okoli 300.000 ur. To je seveda ogromno, a številni vplivi zunanjega okolja na posamezen disk to vrednost v praksi močno znižajo. Za SSD-diske zadnje generacije je MTTF ocenjen na dobra dva milijona delovnih ur, kar je nekajkrat boljši rezultat in tako vpliva tudi na samo življenjsko dobo. Proizvajalci SSD-diskov, ki so grajeni na pomnilniških čipih, se zavedamo omejitev, ki jih prinaša taka rešitev, saj imajo tudi pomnilniški čipi omejen rok trajanja, običajno določen s količino zapisanih in prepisanih podatkov, ko se pojavijo napake v pomnilniških celicah. Večina proizvajalcev tako navaja podatek o dolgoročnosti podatkov v pomnilniku LDE (longterm data endurance), ki se trenutno meri v zapisanih terabajtih (TBW – terabytes written). Najnovejši SSD-diski imajo tako življenjsko dobo pomnilnika okoli 160 TBW, kar ob tipični uporabi teh naprav pomeni 100 let brezhibnega delovanja. To je seveda ogromno, in tudi če bi to številko zaradi močno povečane uporabe diskov zmanjšali za 10-krat, bi SSD-disk še vedno prej zastarel z vidika svoje kapacitete, kot pa odpovedal. Preden so SSD-diski sploh prišli v komercialne vode, so jih je uporabljala vojska – če so vojakom v težkih razmerah dobro služili, bodo seveda več kot zadovoljili tudi domače in poslovne uporabnike. Ne nazadnje imamo z njimi že 15 let izkušenj, skoraj izključno pozitivnih, naj dodam.

Odpovedi delovanja SSD-diski skorajda ne poznajo, še najverjetnejši razlog za odpoved delovanja diska je denimo udar strele, ki ga napajalni del ne zdrži in se višji tok prenese do komponent v notranjosti. Veste, pomnilniški krmilnik, ki skrbi za razporejanje podatkov po disku prepozna tudi okvarjeno pomnilniško celico, jo ustrezno označi in tja ne piše več. To pomeni, da je kapaciteta diska malenkostno upadla, a disk še vedno deluje brezhibno, tudi če je takšnih okvar več.

Omenili ste uporabo v vojski. Kakšno odpornost na zunanje dejavnike sploh imajo ti diski?
Vojaški standardi opreme so bistveno višji od standardov potrošniške elektronike, zato bi raje podala le primerjavo med klasičnimi diski in običajni SSD-diski, ki jih danes lahko dobite v vsaki bolje založeni računalniški trgovini. Naši diski brez posledic preživijo udarec/padec jakosti tisoč G v pol milisekunde (1.000 G/0,5 ms, op. p.), kar je okoli 40-krat večja vrednost od mehanskih diskov. Med delovanjem je ta vrednost 1500 G v sekundi, kar pomeni, da bo bržkone prej odpovedala marsikatera druga komponenta kot pa disk. Zaradi večje temperaturne odpornosti, testirani so tudi v ekstremnih razmerah, lažje kljubujejo zunanjemu svetu, pa tudi pri transportu je potrebno krepko manj previdnosti – ste kdaj videli lepo obložene škatle s klasičnimi diski, preden pridejo na police trgovin?

Sliši se, kot da so SSD-diski druga najboljša stvar po belem kruhu. Katere so njihove hibe oziroma pomanjkljivosti, da jih še vedno ne srečujemo na vsakem koraku in v vsaki napravi?
(smeh) Trenutno imajo SSD-diski le dve pomanjkljivosti, a se ti iz generacije v generacijo manjšata, zato ju bomo že kmalu lahko povsem odpisali. Prva je kapaciteta pomnilnika. Čeprav smo v zadnji generaciji to dvignili na 240 GB za 2,5-palčni disk, namenjen prenosnikom, še vedno prav toliko zaostajamo za najboljšimi primerki mehanskih diskov. Uporabnikom, ki jim absolutna kapaciteta ni najpomembnejši razlog za nakup diska, pa že danes služijo odlično. Drugi minus je razmeroma visoka cena, čeprav ta vztrajno pada. 250 ameriških dolarjev za 120 GB disk za prenosnike je v očeh poslovnih uporabnikov že sprejemljiva vrednost, zato na tem področju že v tem letu pričakujemo visoko rast števila predvsem poslovnih prenosnikov z SSD-diski. Tudi zahtevni domači uporabniki že danes z veseljem posegajo po teh diskih, povprečni uporabniki pa jih bodo sprejeli v naslednjih nekaj letih, ko se bodo cene še dodatno znižale. Pričakujem, da se bodo v prihodnosti cene SSD-diskov ustalile in bodo ti diski le še 10 do 20 odstotkov dražji od primerljivih klasičnih diskov. Takrat bo tudi nakupna odločitev bistveno lažja oziroma se bo prodalo vsaj toliko SSD-diskov kot klasičnih diskov. Domači uporabniki namreč prepogosto vidijo le nalepko s ceno, ne gledajo pa širše, denimo, da s tem dejansko kupujejo občutno večjo varnost svojih podatkov.

Bi si upali napovedati, kdaj bodo SSD-diski prevladali, torej dosegli več kot 50-odstotni tržni delež?
Napovedi so vedno nehvaležne. Lahko vam povem, kaj menijo analitiki. iSuppli ocenjuje, da bo delež SSD-diskov leta 2012 znašal 40 odstotkov – to je trenutno najbolj v prihodnost orientirana ocena. Podatki za nazaj kažejo, da so SSD-diski v letu 2007 dosegli le odstotek uporabnikov, torej nas čaka še veliko dela. Mene prihodnost SSD-diskov prav nič ne skrbi, saj gre za bistveno superiornejši izdelek od klasičnih diskov, s katerimi tekmujejo.

Kaj pa najrazličnejši ploščki, blu-ray že danes omogoča do 50 GB kapacitete, v prihodnje se bo ta še povečala. Kako boste tekmovali s temi mediji?
Disk in optični pogon, ne glede na vrsto tega, nista prava tekmeca. Prvi je namenjen zahtevni vsakdanji rabi, drugi pa za srednjeročno hranjenje podatkov. Ploščki bodo vedno sobivali z diski, nanje bomo prenašali podatke, do katerih ne bomo prav pogosto dostopali. Za pogosto vsakodnevno rabo, pa tudi z vidika odpornosti na vpliv okolja, so ploščki povsem neprimerni, še posebej zato, ker potrebujejo poseben mehanski pogon, da se nanje zapisujejo in z njih prebirajo podatki. To pa zasede veliko prostora, prostora, ki je na današnjih napravicah čedalje dragocenejši.

Omenili ste, da merite predvsem na poslovne uporabnike. Glede na to, da podjetja v času ekonomskega zatišja precej znižujejo svoje investicije v opremo, bo vaša naloga še toliko težja. Kako se je boste lotili?
Slabše gospodarske razmere niso negativen dejavnik za prodajo SSD-diskov, prav nasprotno. Zastavili smo si program, s katerimi podjetjem pomagamo podaljšati življenjsko dobo njihove opreme, predvsem notesnikov. Dejstvo je, da je največ okvar prenosnikov predvsem zaradi okvar trdih diskov, te pa bi z uporabo SSD-diskov močno zmanjšali. V poslovnem svetu okvara diska ne pomeni le stroška njegove cene, temveč je treba všteti še delovno uro serviserja in morebitnega reševanja podatkov, ki pa nikoli nista poceni. Seveda ob tem nastajajo tudi stroški zaposlenega, ki v vmesnem času ne dela.

Če pa podjetja poskrbijo za zamenjavo klasičnih diskov prenosnikov z SSD-diski, bodo ne le pohitrila delovanje in zanesljivost prenosnikov, temveč tudi podaljšala njihovo povprečno življenjsko dobo, tipično iz treh na pet let. Investicija, težka 150 dolarjev, tako prihrani oziroma preloži 1200 dolarjev vredno investicijo za dve leti. To pa je podatek, ki ga radi slišijo tako vodje informatike kot tudi direktorji in finančniki, zato na tem področju pričakujemo izjemno povpraševanje v tem in prihodnjem letu.

Kaj pa prodaja novih računalnikov, opremljenih z SSD-diski, in povsem ločena prodaja teh diskov – kakšne načrte imate na tem področju?
Prodajne številke bodo seveda močno odvisne od povpraševanja po zmogljivejših prenosnih računalnikih, za katere verjamemo, da bodo njihovi proizvajalci izbrali tudi naše SSD-diske tretje generacije, predvsem za najzmogljivejše modele. Zaradi trenutne tehnološke prednosti si obetamo večje povpraševanje tudi računalniških zanesenjakov, torej ljudi, ki si sami sestavljajo računalnike in od njih želijo le najboljše. Diski SSD so šele dobro začeli orati ledino, njihove prodajne številke, tako relativne kot absolutne pa bodo šle v naslednjih letih le še navzgor, kar je povsem upravičeno glede na stanje tehnologij za shranjevanje podatkov v svetu računalništva.

Moj mikro, April 2009 | Miran Varga