Predstavili ste eDition, napredno orodje za prenos tiskovin v splet. Kje ste dobili idejo zanj?
Znanja iz založništva in avtomatizacije delovnih procesov so pri nas doma – gre za izkušnje posameznikov, ki so ta znanja prinesli v podjetje in smo jih z leti skupaj nadgradili. Z avtomatizacijo stavljenja v DTP-ju smo se ukvarjali že na začetku 90-ih let. Potem smo opremili podjetje Delo revije z informacijskim sistemom Atlas, kjer smo ta znanja še konsolidirali.

Prva različica eDitiona je luč sveta ugledala že pred dvema letoma in pol. Takrat so že obstajale nekatere različice spletnih listanj, a so se vse spopadale z nezadostnimi zmogljivostmi, poleg tega pa so poznale zgolj sistematiko za enega založnika. Prav zato smo se tudi mi odločili razviti svoj program, ki bo zadovoljil potrebe založnikov po samostojnem delu in omogočil bralcem prijetno bralno izkušnjo. Razvili smo zmogljiv uporabniški vmesnik, ki omogoča založniku popoln nadzor in upravljanje z vsebino.

Medtem so se v svetu že pojavile prve interaktivne digitalne revije. Tudi to področje vam ni neznanka. Kakšne inovacije ste pripravili?
Trendom sledimo s povečano stopnjo samostojnega upravljanja interaktivnosti s strani izdajatelja. Naš sistem združuje sistematiko arhivskih sistemov in pomeni mogočno oblikovalsko orodje za izdelavo digitalnih interaktivnih revij. Lahko je sistem znotraj drugega sistema ali pa samostojna produkcijska enota.

Naše publikacije se za spletne iskalnike obnašajo kot spletne strani in so visoko optimirane. Tako danes skoraj ni rezultatov iskanja po spletnih iskalnikih, ki ne bi prikazali še kakšnega zadetka znotraj objavljene publikacije v eDitionu. Seveda ob vsem tem ponujamo še zelo napredno statistiko ogledov publikacij (od števila klikov do števila gledanih videov), kar je danes osnova za resno trženje.

Kako zahtevna je gradnja takšnega programa, kakšna znanja, izkušnje in druge vire zahteva?
Preprosta uporaba nekega orodja vedno predpostavlja veliko dela v ozadju. Tukaj združujemo kar nekaj tehnologij, ki jih na koncu izdajatelj upravlja prek samostojnega administratorskega orodja (izdelava revije, upravljanje s publikacijami, upravljanje projektov in uporabnikov), tržnik jih spremlja prek spletnega modula, bralec pa konzumira prek spletne izkušnje. Vse naše dosedanje izkušnje in znanja smo vgradili v sistem eDition: poznavanje tehnologij za upravljanje in distribucijo podatkov, ki so bile temelj za razvoj informacijskega sistema za izdelavo osebnih izkaznic in potnih listov, izkušnje z razvojem informacijskega sistema za spremljanje stanja in transakcij slovenske bankomatske mreže in seveda celotno založniško ter grafično znanje, ki ga je pri nas res veliko. Brez dobrega poznavanje spletnih tehnologij pa tudi ne bi šlo.

Vsekakor pa tako dobrega izdelka ne bi dobili, če ga prav vsi, ki smo ga ustvarjali, ne bi čutili kot svojega. Ideje niso bile centralizirane, vsak član ekipe je pomembno vplival na vizijo in razvoj eDitiona.

Kaj pa finančni vidik?
Pri tako velikih projektih je financiranje ključnega pomena. Čeprav je bilo težko, saj gre za precejšen finančni zalogaj, smo danes zelo ponosni, da nam je uspelo izključno z lastnimi sredstvi. Ker pa je idej še ogromno, in pot do tam, kamor bi želeli priti, še dolga, razmišljamo tudi o povezavi s kakšnim strateškim partnerjem.

Za osnovo vam služi PDF-datoteka, pripravljena za tisk, ki jo nato temeljito obdelate. Zdi se, da znate s PDF-datotekami delati čudeže, da jih poznate celo bolj kot denimo Adobe. Kako vam to uspeva?
No, to je malce pretirano, saj si je Adobe izmislil PDF. Seveda pa z Adobom sodelujemo in smo njihov razvojni partner. Verjetno pa različni ljudje različno uporabljamo isto stvar. Tako se nam porajajo čisto drugačne ideje ob raziskovanju PDF-jev kot Adobu. PDF smo izbrali kot osnovo zato, ker je v založništvu standard. Tako lahko založnik odda revijo v PDF-formatu v tisk in se potem z istim PDF-jem poigra še v eDitionu mu doda kak video, interaktivno križanko, galerijo slik ali anketo. Tako dobi interaktivno revijo z zelo malo truda. Če novinar ob intervjuju posname še video (kar ni tako težko, saj navadno tudi fotografira), ga vključi v digitalno izdajo časopisa in je bralna izkušnja takoj obogatena. Tudi kot bralec bi zelo rad doživel intervjuvanca v živo, namesto da gledam statične, skrbno izbrane ter retuširane fotografije. Seveda, razmerje mora biti pravo.

eDition je hibrid med tiskovino in spletno stranjo, saj uporabniku ponuja vse interaktivnosti, ki jih najdemo v spletu, hkrati pa ohranja format tiskane revije, ki nam je vsem blizu. Bralec se tu ne izgublja, ve, kje je začetek revije in kje konec, kar pa za vse obsežnejše spletne portale težko rečemo.

Vaša rešitev je očitno ena najboljših v svetovnem merilu. Razmišljate o njenem trženju zunaj meja Slovenije?
Prav te dni dobivamo mnenja uporabnikov iz tujine, ki zelo dobro poznajo našo konkurenco oz. njihova orodja. Moram reči, da so odzivi nad pričakovanji. Navdušeni so, da je naša rešitev tako temeljito razvita, predvsem delovanje po načelu WYSIWYG (op. p. kar vidiš, to dobiš). Svetovno priznana konkurenca omogoča svojim uporabnikom kvečjemu samostojni prenos publikacij v listajočo se obliko. Interaktivne elemente pa morajo dodajati s posegom v kodo. Samostojne manipulacije znotraj publikacije pa uporabnikom ne omogoča nihče. Velika večina jih tudi ni prijazna spletnim iskalnikom in so njihove publikacije nevidne za splet. Edini omogočamo pretočni video (denimo ponudnika YouTube) znotraj publikacije in ponujamo aplikacijo, s katero uvrstimo svoje priljubljene publikacije v Facebook in jih delimo s svojimi FB-prijatelji.

Administracija sistema je prav tako preprosta in omogoča našim partnerjem, ki razvijajo svoje prodajne mreže doma ali v tujini, samostojno upravljanje s projekti in uporabniki. To smo razvili prav zaradi lažje ponudbe naših storitev v tujini. Sistem je hierarhično postavljen in omogoča enostaven obračun storitev.

Zadeva je seveda predimenzionirana za Slovenijo, kjer je založniški trg majhen, predvsem zaradi omejitev jezika. Naš cilj je prodreti na vse razvite založniške trge. Torej v vse večje države na svetu.

Ključni vidik vaše spletne rešitve se mi zdi interaktivnost, ki jo dosegate na različne načine. Morebiti merite, katere izmed spletnih interaktivnih vsebin so med uporabniki najbolj sprejete? Je tu kakšna povezava z aktualnimi spletnimi trendi, ki kažejo na povečano uporabo spletišč za socialno mreženje, blogov ... ?

Verjetno so najbolj iskane video vsebine in možnost mreženja v socialnih omrežjih. Prav zaradi tega smo razvili posebno aplikacijo za Facebook. Vesel sem, da jo številni uporabniki nameščajo v svoje profile. Nekateri uporabljajo samo zaznamke na določenih straneh publikacij, ki jih hočejo deliti s drugimi, drugi pa objavijo kar vso publikacijo.

Kaj pa založništvo, kdo tu dejansko postavlja trende?

Trende postavljajo vodilni na posameznih področjih. Citadela je denimo edino slovensko podjetje, ki je predstavilo svoj izdelek na največjem svetovnem založniškem sejmu IFRA-e. Tako smo prišli v neposreden stik s problemi današnjega založništva. Izzivi postavljajo marsikatero vprašanje: Ali bodo tiskovine stvar preteklosti oz. kako se bo tisk prilagodil sodobnim trendom? Ali ga bodo izrinili spletni portali, dlančniki, mobilni telefoni ... ? Odgovore počasi že dobivamo.

Za konec – pripravljate še kaj novega?

Razvoj se nikoli ne konča. Pri nas imamo še veliko zrelih in smiselnih idej za nadaljnji razvoj eDitiona, ki so pa žal vezane na finančna sredstva. Gremo s svojim tempom naprej in se trudimo svojim strankam ponuditi čim več novih, inovativnih funkcij.

Moj mikro, Februar 2009 | Miran Varga