Toshibino evropsko predstavitev novih prenosnih računalnikov smo izkoristili tudi za pogovor z Adamom Thompsonom, izvršnim direktorjem Toshiba Europe GmbH, ki pri Toshibi skrbi za nemoteno delo trgovcev v regiji EMEA, kamor spada tudi Slovenija.

Toshiba se rada pohvali s tem, da vedno znova inovira, kako vi gledate na stalne inovacije?
Poglejte, inovacije so tiste, ki prinašajo spremembe ali drugačno uporabo obstoječih rešitev. Prinašajo nekaj novega, po navadi tudi boljšega. Zato me seveda veseli, da delam v podjetju, ki je močno prav na področju razvoja in inovacij, saj to pomeni, da uporabnikom dajemo nekaj drugačnega, boljšega, skratka nekaj več. Na trgu prenosnih računalnikov, ki je izredno zasičen, saj lahko kupec izbira med nekaj deset proizvajalci in nekaj sto modeli, so ključ do uspeha prepoznavnost blagovne znamke in pozitivne lastnosti, ki jih ji pripisujejo. Prav inovacije k temu največ prispevajo.

Pa vendar se, vsaj meni, zdijo vsi prenosniki praktično enaki, vsi so podobno velike škatle z bolj ali manj podobnimi vgrajenimi komponentami. Če ne bi proizvajalci vsaj malo poskušali razbiti monotonije z različnimi barvnimi kombinacijami, bi bili ti izdelki skrajno dolgočasni. Lahko to komentirate?
Seveda lahko. Najprej morate opredeliti, o katerem segmentu prenosnikov se pogovarjamo – tistih za domačo uporabo ali poslovnih prenosnikih. No, tudi če govorim o prenosnikih na splošno, lahko rečem, da se ljudje vse preveč spuščajo v podrobnosti, gigaherce, gigabajte itd. Pozabite na specifikacije, pomembna je uporabnost, torej kaj s prenosnikom dejansko počnete. Večina prenosnikov služi predvsem za branje in pisanje elektronske pošte ter deskanje po spletu, temu pa je danes več kot kos vsak prenosnik, kateregakoli proizvajalca.

Toda kljub temu še vedno v prenosnike vgrajujete najnovejšo in pregrešno drago tehnologijo?
Da, jo. Zavedamo se, da super zmogljive prenosnike potrebuje le kak promil njihovih uporabnikov, a jih moramo kljub temu ponuditi na trgu. Potencialni kupci namreč prenosnike sodijo po razmerju med tehničnimi specifikacijami in ceno, no, nekateri še po zunanji podobi, a tu se za laičnega kupca dejavniki nakupa praktično nehajo. Redki med njimi za nasvet povprašajo prodajalca ali celo preberejo kak preizkus opreme v strokovni reviji ali na spletu.

Težava je v tem, kot že rečeno, da se ljudje preveč oklepajo golih številk, na podlagi katerih sklepajo o zmogljivosti ter uporabnosti prenosnika. A slednjo določa vse kaj drugega kot suhoparni tehnični podatki, določa jo ergonomija prenosnika, preprostost uporabe in druge funkcije, ki naredijo prenosnik uporabniku prijaznejši.

Kar pa se tehnologije tiče, se ne strinjam, da je pregrešno draga. Najnovejše rešitve so sicer nekaj dražje, a denimo štirijedrnih procesorjev v prenosnikih danes ne potrebuje praktično nihče, pa še težko jih je vgraditi, če moramo obenem poskrbeti za ustrezno hlajenje vročih čipov, ki so za nameček še izredno energijsko potratni in občutno zmanjšajo čas trajanja baterije. Cene povprečnih prenosnikov so se v zadnjih letih močno znižale, njihove zmogljivosti pa občutno povišale. Kupec danes za svoj denar dobi več prenosnika kot kdaj prej.

Kolikšen je Toshibin vložek v razvoj, kolikšen delež tega je namenjen inovacijam?
Vedeti morate, da je Toshiba ogromna globalna korporacija. V raziskave in razvoj se tako z vidika korporacije vlaga okoli 5 odstotkov prihodkov od prodaje, pri čemer pa je ta odstotek za področje računalništva občutno manjši, saj gre, vsaj pri prenosnih računalnikih, za precej dobičkonosno področje. O deležu, namenjenemu strogo inovacijam, nimam podatka. Vem pa, da imamo po svetu kar nekaj razvojnih centrov, ki se ukvarjajo le z grobim razvojem tehnologij, dva takšna centra sta tudi v Veliki Britaniji. V Cambridgeu se naši raziskovalci ukvarjajo z najrazličnejšimi izzivi. Denimo, tehnologijo, ki jo uporabljajo današnji diski SSD, so razvili v ekipi, ki je iskala različne načine prenosa delcev, torej atomov, vendar pa je pri svojih odkritjih videla tudi kakšno drugo možnost uporabe teh, na primer vrsto varnostnih elementov. Druga ekipa je zadolžena za preboje v tehnologijah omrežij, saj je povezljivost ena ključnih lastnosti sodobnih prenosnikov, od njih velike stvari še pričakujemo.

Koliko inženirjev, razvojnikov pa je zaposlenih v teh centrih?
Mislim, da jih je okoli 1600, torej dobra petina vseh zaposlenih, ki skrbijo za nastanek novih rešitev na področju računalništva, teh je nekaj čez 8000.

Kakšen je vaš idealni prenosnik?
Tale (pokaže na ultraprenosni model prejšnjih generacij, op. p.), ki mi služi že tri leta, je precej blizu idealu. No, če se omejim svoj okus, potem naj bo to prenosnik z 10- do 12-palčnim zaslonom, ki bo gledljiv tudi ob neposredni sončni svetlobi, in s težo pod kilogramom. Pa njegova avtonomija naj bo 24 ur. Sicer pa imamo ljudje različne okuse, zato tudi obstaja toliko različnih segmentov in različic posameznih prenosnikov. Vsakomur svoje.

Predstavili ste več prenosnikov za povprečne, domače uporabnike, pri katerih se vse bolj izpostavlja multimedijska komponenta. Kaj pa poslovni modeli, tudi na tem področju pripravljate kakšne novosti, skladne z zadnjimi trendi?
Trendi na področju poslovnih prenosnikov so jasni. Poslovni uporabniki si od svojih prenosnikov želijo predvsem varnost, povezljivost in robustnost, torej za domače uporabnike same dolgočasne stvari. Zavedamo se, kako pomembna je učinkovita zaščita pred fizičnimi in digitalnimi napadi. Kraja prenosnika ali vdor hekerja lahko resno ogrozita lastnika posameznega prenosnika, pa naj bo to fizična oseba ali podjetje. Veliko delamo na področju podpornih varnostnih procesov, ki bodo tudi v omenjenih primerih škodo omejili na minimum – se pravi na zgolj fizično vrednost prenosnika, in ne tudi v njem shranjenih podatkov.

Kaj pa drugi trendi, denimo zelenost, vsi v zadnjem času govorijo o zelenem računalništvu. Koliko denimo stane zelenost?
Za Toshibo zeleno računalništvo ni pravzaprav nič novega, saj smo z večjimi ukrepi za zmanjšanje porabe energije začeli že leta 1992, vendar pa je industrija še zelo daleč od tega, da bi ji lahko rekli zelena. Morda bo leta 2050 stanje res zeleno, če se bodo zaostritve nadaljevale s takšnim tempom, kot se kažejo v tem trenutku. Po tej plati sem vesel, da sem zaposlen v veliki korporaciji, v kateri vlada japonska kultura. Skrb za okolje je namreč za Japonce del vsakdana, saj jih že same prostorske omejitve silijo k izredno premišljeni in smotrni porabi virov energije, no, pa tudi vseh drugih virov.

Okoljski standardi postajajo vse strožji. Tudi za konec poletja napovedani Energy Star 5.0, ki bo močno vplival na proizvajalce v računalniški industriji, je izredno strog. Snovalci so si namreč zamislili, da bi ga dosegla le petina ali četrtina izdelkov, ki bi se tako jasno ločili od drugih. Toshibin cilj je, da bodo vsi prihodnji prenosniki združljivi z EPA 5.0, za doseganje teh ciljev pa ni dovolj le vgradnja varčnih komponent ter sistemov za upravljanje z energijo. Pravzaprav je kar šokantno, ko človek izve, da je kar 75 odstotkov onesnaženja okolja povzročenih pri proizvodnji prenosnika in le preostalih 25 v nadaljnjih letih njegove uporabe. Narediti okolju prijazno in varčno proizvodnjo pa je vse prej kot lahko.

Kaj se dogaja na področju baterij? Zdi se mi, da je tu še najmanj napredka?
Ne gre le za same baterije, zgodba je bistveno širša. S trenutnimi materiali lahko le optimiramo in nižamo porabo prenosnikov ter tako vplivamo na daljše trajanje in življenjsko dobo baterije. Veliko je odvisno od upravljanja z energijo, ko prenosnik ni obremenjen, to pa je praktično večino časa. Aktualni prenosniki se mi zdijo že precej učinkoviti, vsaj če jih primerjam z modeli izpred nekaj let. Naši razvojniki sicer delajo na različnih konceptih, eni so bolj, drugi manj uporabni za vsakdanjo rabo. Seveda smo že naredili energijske rešitve, ki temeljijo na gorivnih celicah. Vendar jih v praksi še lep čas ne bo. Eden izmed razlogov je njihova velikost, čeprav bo postopna miniaturizacija to omejitev prej ali slej odpravila, druga pa večji varnostni pomisleki. Če takole čez palec ocenimo, koliko energije bi zadostovalo, da bi prenosnik deloval ves dan, lahko vidimo, da je še zdaleč ni malo. In če bi to energijo nepridipravi lahko izkoristili v škodljive namene, bi kaj hitro doživeli prepoved vnosa prenosnikov na letala (zaradi terorističnih groženj) ipd. Da ne omenim nevarnosti v gospodinjstvu – če bi baterija v prenosniku eksplodirala, bi lahko resno poškodovala uporabnika. Gre za redke primere, a se dogajajo.

Zato pa vas lahko razveselim z drugačno novico, ki je že v fazi prihoda na trg. To je hitro polnjenje baterij. S posebnimi polnilniki in baterijami je namreč moč realno doseči, da se baterija v samo 15 minutah polnjenja napolni na 80 odstotkov vrednosti svoje kapacitete. S temi rešitvami bomo, vsaj po mojem mnenju, razveselili ogromno uporabnikov.

Kako gledate na hiter vzpon netbookov? Bodo klasični prenosniki kmalu ogroženi s strani teh mini prenosnikov?
Menim, da se to ne bo zgodilo. Navsezadnje so netbooki bolj kot ne nadomestek oziroma drugi prenosnik pri hiši. So pa izredno uspešen nišni izdelek med mladimi, vendar je njihova uporabnost v resne poslovne namene omejena. Na nekaterih manj razvitih trgih sicer opažamo, da si netbooki odrežejo tudi 30-odstotni tržni delež in da so dejansko prvi prenosnik v gospodinjstvu, a to pretežno zato, ker si uporabniki večji in dražji prenosnik težje privoščijo.

Ali Toshiba razmišlja, da bi na tem področju izdelala še kaj drugega, denimo hibrid med prenosnikom in pametnim telefonom?
Hibrida, kot ga vi omenjate, po vsej verjetnosti ne bomo naredili, saj menimo, si uporabniki naših izdelkov želijo bolj specializiranih naprav, ne pa ene vseobsežne, ki vse funkcije, čeprav jih je veliko, opravlja povprečno. V prihodnje bomo izdelovali še več digitalnih naprav najrazličnejših velikosti, lahko vam povem, da za konec tega leta pripravljamo novost v segmentu mobilnih naprav z dostopom do interneta, a vam s podrobnostmi ne morem postreči.

Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Miran Varga