Boštjan Kosi se z informatiko ukvarja od leta 1989. Od tehnične preteklosti do zdajšnje prodajne usmerjenosti ga je vodila pot vzponov in padcev po slovenskem IT-tržišču. V podjetju HP je zaposlen od leta 2003, zadnja leta kot vodja prodajnega programa za shranjevanje podatkov, nedavno pa je prevzel odgovornosti direktorja za infrastrukturne rešitve v podjetju Hewlett-Packard Slovenija. Tisti, ki smo v preteklih letih nekoliko bolj spremljali dogajanje in se udeleževali različnih izobraževanj, ki jih organizira podjetje HP, se ga spomnimo kot odličnega predavatelja. Njegova predavanja so bila vedno najbolj obiskana, predavalnice napolnjene do zadnjega kotička. Tokrat smo se z njim pogovarjali o smernicah, izzivih in priložnostih IT-panoge v Sloveniji.

Mesto direktorja za infrastrukturne rešitve v Hewlett-Packardu Slovenija, s tem pa tudi nove odgovornosti in izzive, ste prevzeli v marcu.
Res je. Pretekla leta sem se pod okriljem HP Slovenija ukvarjal predvsem z vodenjem programa rešitev za shranjevanje podatkov. Zdaj mi je bila ponujena priložnost narediti naslednji korak v moji karieri. Področje infrastrukturnih rešitev pod svojim okriljem združuje prodajne programe, kot so na primer industrijski standardni in poslovni kritični strežniki, omrežne rešitve in rešitve za shranjevanje podatkov. To pomeni večjo odgovornost, a tudi nove priložnosti. Glede infrastrukturnih rešitev je slovenski trg precej zrel, a moja naloga je družbi HP zagotoviti, da v Sloveniji obdrži in poveča tržne deleže na vseh področjih skupine za infrastrukturne rešitve ter ponuditi slovenskemu trgu nove proizvode in storitve, ki bodo prispevali k povečanju njegove konkurenčnosti.

Kako ocenjujete položaj družbe HP Slovenija v kontekstu globalnega podjetja in slovenskega trga?
HP Slovenija je v izjemno dobrem položaju. Posluje kot hčerinsko podjetje matičnega koncerna, največjega tehnološkega podjetja na svetu. Zaledje znanja, izkušenj in razvojnih zmožnosti je neizčrpno. Ponosni smo, da lahko to znanje s pomočjo izjemnih strokovnih sodelavcev, ki so jedro našega uspeha tudi na lokalni ravni, učinkovito prenašamo na slovenski trg. Tega kljub makroekonomskim dejavnikom, ki so zavrli njegov razvoj v preteklih letih, ocenjujem kot zelo obetajočega. A podjetja se vse bolj zavedajo, da je IT-funkcija v organizaciji lahko pomemben generator in tudi zaviralec poslovne uspešnosti. V tem je izziv in zmogljivost panoge.

Govorite o zastarelih informacijskih infrastrukturah, ki so črna luknja za IT-proračune?
Da. Poraba vseh ali večine razpoložljivih IT-sredstev izključno za vzdrževanje obstoječe infrastrukture je nevzdržna in ne prispeva k razvoju podjetja. Cilj družbe HP je razbremeniti te proračune, da jih podjetja lahko preusmerijo v novosti in razvoj, kar jim daje konkurenčno prednost in zagotavlja dolgoročni obstoj. Pred kakšnim mesecem smo javnosti predstavili naslednjo, osmo generacijo strežnikov in strežniških rezin HP ProLiant, ki je odgovor prav na te izzive. To je serija doslej najbolj samozadostnih strežnikov na trgu, ki na novo opredeljujejo ekonomiko podatkovnih centrov in pomembno povečujejo stroškovno učinkovitost IT-funkcije v organizacijah.

A sedma generacija teh strežnikov je stara le dve leti.
To dejstvo kaže na to, kako hitro se razvija naša ponudba na področju informacijske infrastrukture. Eksplozija podatkov v dobi mobilnih aplikacij, digitalnih vsebin in e-prodaje je za strežniške infrastrukture izjemen izziv. Razvoj ponudbe mora temu slediti, to pričakujejo tudi naše stranke. Projekt Voyager, v okviru katerega je nastala osma generacija, je tretja faza dolgoletnega načrta družbe HP za preoblikovanje trga strežnikov. HP ProLiant Gen8 je rezultat dveh let razvoja, naložb v višini tristo milijonov dolarjev, sto različnih testnih namestitev, devetsto prijavljenih patentov in sto petdeset vgrajenih novosti.

Katere so glavne tehnološke novosti in kje leži njihova dodana vrednost, predvsem za poslovanje organizacij? V katero smer gre razvoj?
V osrčju HP ProLiant Gen8 je v primerjavi s preteklimi generacijami popolnoma nova sistemska arhitektura HP ProActive Insight, kombinacija integrirane strojne in programske opreme z inteligenco, ki zagotavlja zanesljive in sprotne sistemske podatke za učinkovito upravljanje strežnikov. Posledično se novi strežniki lahko pohvalijo z doslej najvišjo ravnjo avtomatizacije sistemskih opravil v vseh fazah delovanja. Porabijo tudi precej manj energije in prostora v podatkovnem centru ter pomembno krajšajo čas nenačrtovanega izpada zaradi na primer sistemskih posodobitev. Vsi ti dejavniki pomembno prispevajo k večji stroškovni učinkovitosti IT-funkcije v podjetju, sproščajo kadrovske vire in razbremenjujejo IT-proračune. Poleg cenovne dostopnosti je pomembno tudi to, da je čas povračila naložbe izjemno kratek.

Kaj menite o storitvah na področju računalništva v oblaku?
Panoga rešitev na področju računalništva v oblaku raste z izjemno hitrostjo. Izsledki naše najnovejše raziskave, ki je bila narejena na globalni ravni, kažejo, da več kot osemdeset odstotkov vodilnih v organizacijah verjame, da bo računalništvo v oblaku spremenilo tehnološko okolje vsaj do te mere, kot je virtualizacija spremenila internet. Raziskava je prav tako pokazala, da bodo organizacije vse bolj osvajale storitve v javnih ali zasebnih oblakih do leta 2020, a bo kljub temu tehnologija v tradicionalni obliki ostala ključna za njihovo poslovanje. Trenutno le okoli štiriindvajset odstotkov novih tehnoloških rešitev temelji na računalništvu v oblaku. Do leta 2020 vodilni v organizacijah pričakujejo podvojitev tega deleža. Način vzpostavitve infrastrukture, razvoja aplikacij in dostopanja do informacij se spreminja, prav tako pa poslovni modeli v ozadju. Tradicionalno IT-infrastrukturo v lastnih podatkovnih centrih vse bolj dopolnjujejo masivni, prilagodljivi in odprti viri v računalniških oblakih.

Kako ocenjujete prihodnost računalništva v oblaku, je slovenski trg pripravljen na tovrstne rešitve?
Moda računalništva v oblaku se v svetu in tudi v Sloveniji hitro uveljavlja. HP s svojo ponudbo na tem področju organizacijam omogoča izboljšati učinkovito uporabo njihove obstoječe in nove strojne opreme na njihovi poti preoblikovanja v skladu s sodobnimi poslovnimi smernicami. Pri tem je naš cilj v organizaciji vzpostaviti tehnološko okolje, v katerem je mogoče brez omejitev izbirati najprimernejše vire za izvajanje poslovno-kritičnih tehnoloških storitev – pa naj bo to znotraj posamezne organizacije v okviru zasebnega oblaka, z uporabo javnega oblaka ali pa s kombinacijo obeh kot hibridnim oblakom. Končni rezultat je v vsakem primeru organizacija, ki lahko dinamično in v realnem času razporeja tehnološke vire ter se tako odziva na spremembe na trgu. Hkrati pa se je treba zavedati, da je uvajanje oblaka postopno, zato opažamo, da predvsem srednja in manjša podjetja uporabljajo hibridni model v kombinaciji z obstoječo tradicionalno in zunanjo infrastrukturo.

Katere so po vašem mnenju najpogostejše ovire in motivi za osvajanje računalništva v oblaku?
Najpogostejši dejavniki, ki spodbujajo osvajanje računalništva v oblaku, so hiter razvoj aplikacij, potreba po večji prilagodljivosti organizacije v spremenljivih tržnih razmerah in nižji stroški operacij ter vzdrževanja v IT. Odgovorni za poslovanje in IT prepoznavajo, da bodo rešitve v oblaku pomembno prispevale k boljšim rezultatom in inovativnosti. Ugotavljamo, da na globalni ravni približno vsak drugi poslovni ali finančni direktor trenutno pripravlja strategijo njihove organizacije za prehod na rešitve v oblaku. Med tri najpogostejše ovire za osvajanje storitev v oblaku še vedno sodijo pomisleki glede varnosti tovrstnih rešitev, pomisleki v zvezi s postopki transformacije procesov in pomisleki glede skladnosti in upravljanja infrastrukture. Pri tem je treba poudariti, da stopnja razvoja storitev v oblaku in celovitost ponudbe odpravljata te dvome. Je pa res, da je za ta korak potreben miselni preskok, ki ga mnoge organizacije zlasti v Sloveniji še niso pripravljene narediti. Temu bomo v prihodnje posvečali veliko pozornosti.

Na kaj stavite v tržnem boju z ostalimi ponudniki rešitev na področju računalništva v oblaku? Kaj vas od njih ločuje?
HP ima jasno vizijo in strategijo ter veliko izkušenj z zagotavljanjem in upravljanjem storitev na področju računalništva v oblaku. Med našimi strankami najdete organizacije in javne uprave. Naš portfelj konvergiranih infrastrukturnih rešitev za podjetja, združen z vrhunskimi osebnimi sistemi in tankimi odjemalci, omogoča organizacijam vzpostaviti javne in zasebne oblake z vrhunskimi zmogljivostmi, učinkovitimi rešitvami za upravljanje, zanesljivimi varnostnimi rešitvami ter izjemno širino, ki omogoča neomejeno prilagodljivost.

Menite, da si lahko organizacije v obdobju aktualnih gospodarskih razmer privoščijo takšne naložbe?
Pravzaprav je odprava zastarelih tehnoloških silosov, ki preveč bremenijo proračune organizacij, ključnega pomena za njihov poslovni uspeh. Tega se zavedamo v HP in to vse bolj prepoznavajo tudi stranke, ki od nas pričakujejo tehnologije za učinkovito porabo razpoložljivih sredstev. Res je, da je pot do poslovnih ciljev za vsako organizacijo drugačna. S tem v mislih smo pri HP zanje pripravili vrsto delavnic, kjer skupaj ugotavljamo, katera pot je zanje najprimernejša. Tako skupaj razvijamo rešitve, ki so usklajene z njihovimi pričakovanji, poslovnimi potrebami in finančnimi zmožnostmi. HP je naredil korak naprej že lani in pod svojim okriljem namenil skupaj dve milijardi dolarjev finančne pomoči, odvisno od lokalnih finančnih zmožnosti in kreditne sposobnosti organizacij, vodilnim v podjetjih za realizacijo načrtov in priložnosti, ki jih nudi računalništvo v oblaku. Finančna podpora je na voljo v različnih oblikah, in sicer kot najem in druge specializirane finančne rešitve, prodaja in povratni najem obstoječe informacijske infrastrukture, odložena plačila ter nizke obrestne mere in prilagodljive možnosti financiranja. Na ta način zagotavljamo dostopnost novih naprednih tehnologij tudi tistim, ki si jih težko privoščijo.

Moj mikro, maj 2012 | Milan Simčič