Billa Inmona, svetovno znanega pionirja podatkovnih skladišč in poslovnega obveščanja, je Computerworld Magazine imenoval za »enega izmed desetih najpomembnejših ljudi na področju informacijskih tehnologij v preteklih štiridesetih letih«. Kot predsednik podjetja Inmon Data Systems ter avtor 46 knjig in preko 650 člankov na temo podatkovnega skladiščenja, je Bill Inmon trenutno eden bolj izkušenih specialistov za podatkovna skladišča. Vladimir Tax iz podjetja IDC se je z Billom Inmonom pogovarjal o podatkovnem skladiščenju in poslovnem obveščanju, poslovnih koristih pa tudi o morebitnih težavah pri uporabi in uvedbi poslovnega obveščanja.

Kako lahko uporaba podatkovnih skladišč/poslovnega obveščanja izboljša učinkovitost organizacije ?
Inmon: Poslovno obveščanje dokazano prinaša precejšnje izboljšave v učinkovitosti upravljanja poslovanja, ker spreminja postopek sprejemanja odločitev v podjetjih. Pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev in odpravi naključnih dejanj, in sicer tako, da pravočasno prinese prave, na dejstvih temelječe informacije pravim osebam zadolženim za odločanje. Istočasno omogoča organizacijam, da z uporabo nabora merljivih indikatorjev spremlja in meri svojo poslovno učinkovitost . To ima zelo pozitiven vpliv na poslovne operacije in nadzor nad porabo (stroški).

Nekateri managerji – tudi tisti uspešni – radi temeljijo svoje odločitve na »notranjem občutku«. Ali obstaja nevarnost, da bi bili ti direktorji odtujeni od dragih rešitev poslovnega obveščanja oziroma da bi jih ignorirali?
Inmmon: Tisti managerji, ki se zanašajo na svojo intuicijo ali pa temeljijo svoje odločitve na pristranskosti, korupciji ali nepotizmu, bodo seveda nasprotovali na dejstvih temelječemu postopku sprejemanja odločitev, ki ga vpeljuje poslovno obveščanje. Tudi srednji management ima lahko negativno stališče do uvedbe poslovnega obveščanja, saj prevzema njihovo tradicionalno vlogo zbiranja informacij, pisanja poročil itd. Čeprav lahko poslovno obveščanje v tem smislu povzroči manjši razdor med managerji, je končni učinek na izboljšanje poslovne učinkovitosti nesporen. To je stvar komunikacije in upravljanja sprememb. V resnici lahko postane precejšen del dobro plačanega srednjega managementa pogrešljiv.

Ali lahko izmerite učinke poslovnega obveščanja? Ali obstajajo konkretni podatki, ki natančno opredeljujejo donosnost naložbe v podatkovna skladišča in poslovno obveščanje?
Inmon: Stroške uvedbe podatkovnega skladišča težko upravičimo zaradi več razlogov. Eden je ta, da prednosti podatkovnega skladišča niso opazne, dokler ni zgrajeno. A tudi po tem je težko identificirati in razčleniti prednosti. S stališča poslovnežev podatkovna skladišča prinašajo povečanje tržnega deleža, dobička, prihodkov in zmanjšanje stroškov.

To vse so konkretni indikatorji, ki jih lahko primerjamo s podatki iz obdobja pred uvedbo podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja ...
Inmon: Problem pri merjenju poslovnih učinkov podatkovnih skladišč je v tem, da obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na povečanje tržnega deleža in prihodkov, ki niso povezani s samim podatkovnim skladiščem. Meriti vpliv enega podatkovnega skladišča na povečanje tržnega deleža in prihodkov je podobno, kot bi poskušali iz celotnega orkestra izolirati zvok ene violine. Čeprav je zvok ene violine nedvomno pomemben za uspešnost orkestra, je pri končni analizi veliko drugih glasbil, ki prispevajo k sami glasbi.

Če ne moremo natančno opredeliti koristi vzpostavitve podatkovnega skladišča, potem ga je nesmiselno vpeljevati za vsako ceno. Mora obstajati logika, ki upravičuje ceno podatkovnega skladišča.
Inmon: Če kupite velik luksuzen avto zato, da boste vozili otroke v šolo in hodili po nakupih, potem se ne smete pritoževati nad ceno bencina in visokimi stroški vzdrževanja. S podatkovnim skladiščenjem je podobno. Ljudje se pritožujejo nad ceno, čeprav so zgradili strukturo, ki je prezapletena za njihove potrebe. Ko se govori o podatkovnih skladiščih, korporacije ne vedo oziroma nočejo vedeti, da mečejo stran ogromne količine denarja. Ne razumejo, da pri izgradnji in strukturiranju podatkovnih skladišč obstaja pravi in napačni način. Po dokončanju gradnje svojih vijugastih labirintov se korporacije še dolgo pritožujejo nad astronomskimi stroški svojih »podatkovnih grozodejstev«.

Kateri so glavni dejavniki pri upravljanju s stroški izgradnje in uporabe podatkovnega skladišča?
Inmon: Najpomembnejši dejavnik ni cena tehnologije, s katero je skladišče realizirano, temveč znanje in razumevanje načrtovalcev in upravljavcev podatkovnega skladišča.
Zelo pomembno je, da že v stopnji načrtovanja na vseh ravneh vpletemo uporabnike. Na ta način lahko najprej pravilno ocenimo poslovne potrebe in nato oblikujemo fleksibilno in razširljivo rešitev, ki bo ustrezala tako trenutnim zahtevam, kot tudi razvoju in rasti poslovanja. Žal je prav pomanjkanje komunikacije pri načrtovanju in uvedbi novih sistemov med oddelki IKT in drugimi oddelki eden glavnih problemov, ki neizogibno vodi v zapravljanje.

Če imamo to v mislih, ali se podjetja raje odločajo za razvoj lastnih sistemov ali za standardne rešitve?
Inmon: Če greste svojo pot oziroma kupite rešitev izdelano posebej za vas, potem ponavadi tvegate, da boste priklenjeni na eno tehnologijo ali ponudnika. Vzdrževanje, posodabljanje in razširitve takih sistemov so lahko precej drage. Nasprotno pa standardne rešitve omogočajo hitrejšo uvedbo, vključno s prilagajanjem odjemalcu, nižje stroške in boljšo podporo industrijskim standardom. To seveda pomeni tudi lažjo integracijo z drugimi sistemi, kot so načrtovanje virov podjetja (ERP), rešitve za upravljanje odnosov s strankami (CRM), rešitve za upravljanje s preskrbovalnimi verigami (SCM) in podobno. Standardne rešitve ponavadi vsebujejo vnaprej pripravljene podatkovne strukture, predloge poročil in analitične aplikacije. Po mojem mnenju so za večino podjetij primerne te rešitve. Po drugi strani pa je vsako podatkovno skladišče specifično, saj je vsako podjetje v specifičnem poslovnem položaju in zaposluje poslovne uporabnike s specifičnimi potrebami.

Kakšni tipi podjetij se načeloma odločajo za podatkovna skladišča/poslovno obveščanje?
Inmon: Podatkovno skladiščenje je uspešno povsod tam, kjer je konkurenca. Banke in telekomunikacijska podjetja, proizvajalci in preprodajalci, vsi vpeljujejo podatkovno skladiščenje. Ugotovili so, da jim podatkovno skladiščenje prinaša večje prihodke in zmožnost povečanja in ohranjanja tržnega deleža. Podatkovno skladiščenje naslavlja samo bistvo konkurenčnosti in podjetjem pomaga k večji »vitalnosti«. Kjer je konkurence malo ali nič, se podatkovno skladiščenje vpeljuje zelo počasi, kot na primer v vladnem sektorju. V vladi so ljudje nagrajeni za povečevanje proračuna in števila ljudi, ki zanje delajo. V takem okolju podatkovna skladišča nimajo prav veliko smisla.

Kakšen je položaj v Srednji in Vzhodni Evropi?
Inmon: Tržne analize kažejo, da je poslovno obveščanje eden od bolj dinamičnih segmentov trga poslovne programske opreme v regiji. Vzrok za to je dejstvo, da je v nekaterih industrijah, kot so telekomunikacije ali javne storitve, šele pred kratkim prišlo do povečanja konkurence in vstopa zasebnega kapitala. A potrebno bo še nekaj časa, da se države te regije približajo zrelim zahodnim trgom.

Izboljšanje učinkovitosti, podpora odločanju − to gotovo zveni vabljivo. Bi lahko malo več povedali o tem?
Inmon: Če iz različnih zgodovinskih in trenutnih virov – proizvodnje, prodaje, marketinga, uporabniških storitev, interneta − združimo pretekle in tekoče podatke v podatkovno skladišče in imamo primerna orodja za analizo in poročanje, dobimo skoraj neomejen potencial za inteligentno uporabo podatkov v poslovnem kontekstu. Lahko izmerimo donosnost posameznih strank in ocenimo njihovo kreditno sposobnost. Podatke lahko uporabimo tudi za nadzor kakovosti – da vidimo, ali imamo v proizvodnji obdobja dobre ali slabe kakovosti, ter kateri dejavniki v zvezi s tem vplivajo na kakovost. Lahko upravljamo z donosi – v nekem časovnem obdobju spreminjamo ceno artikla z namenom prilagajanja povpraševanju trga. S pomočjo kazalnikov učinkovitosti ugotovimo ne le, ali smo na pravi poti, temveč tudi zakaj. Poslovno obveščanje nam omogoča vpogled v osnovne podatke na poljubnem nivoju – za spremljanje težav pri njihovem izvoru, na podlagi česar lahko ustrezno korektivno ukrepamo, ali nasprotno: na najvišjem nivoju odkrijemo in razvijemo področje, kjer lahko dosežemo presežek. To so samo nekateri primeri.

Veliko se govori o tako imenovanem vseprisotnem poslovnem obveščanju (pervasive BI), kot o novem trendu v poslovnem obveščanju. Je to revolucija ali samo evolucija v uporabi poslovnih podatkov?
Inmon: Eden od ciljev vseprisotnega poslovnega obveščanja (PBI) je omogočiti zaposlenim na vseh ravneh sprejemanje informiranih, netveganih odločitev, brez čakanja na odobritev nadrejenih. Vseprisotno poslovno obveščanje jim ponuja vsa potrebna dejstva za take odločitve. Vseprisotno poslovno obveščanje zmanjšuje vlogo nizko- in srednjenivojskega managementa, hkrati pa izboljšuje prilagodljivost in odzivnost celotne organizacije. Z uporabo vseprisotnega poslovnega obveščanja postajajo standardni del delovnih orodij poleg že uveljavljenih poslovnih in komunikacijskih aplikacij tudi orodja za poročanje in analize.

Ampak analitična orodja integrirana v aplikacijah, portalih in poslovnih procesih niso nič novega, saj jih podjetja že dolgo uporabljajo ...
Inmon: Seveda jih uporabljajo. Razlika je v tem, da te aplikacije ponavadi podajajo statičen pogled na informacije z malo ali celo brez možnosti vpogleda v podatke z drugačnih zornih kotov ali z različnih nivojev podrobnosti. Novost vseprisotnega poslovnega obveščanja je v tem, da zabriše razliko med analitičnimi in operacijskimi aplikacijami. Namesto da bi bili omejeni na specializirana orodja, postane funkcionalnost poslovnega obveščanja del operacijskih aplikacij, tako da poslovnim uporabnikom ni treba preklapljati iz prvotnih delovnih aplikacij – še več, še zavedajo se ne, da uporabljajo orodja poslovnega obveščanja.

Velik del poslovnih podatkov je nestrukturirane oblike, na primer dokumenti in druge vsebine. Teh se ne da preprosto vnesti v relacijsko bazo podatkov. Kako se poslovno obveščanje loteva tega problema?
Inmon: Konvergenca strukturiranih in nestrukturiranih podatkov, kot so besedilne datoteke, elektronska pošta in druge vsebine, zahtevajo uvajanje drugih aplikacij, kot so iskalne rešitve in rešitve za upravljanje vsebin na ravni podjetja, in integracijo teh v poslovno okolje IT. Brez rastoče količine podatkov v nestrukturiranih dokumentih, slika nikoli ne more biti popolna.

Ali je poslovno obveščanje samo pozitivno za poslovanje ali obstajajo tudi nevarnosti pri uporabi?
Inmon: Eno od kočljivih področij je metrika oziroma ključni indikatorji učinkovitosti podjetja, ki jih želite spremljati. Jasno je, da ne morete upravljati z učinkovitostjo podjetja, če je ne morete izmeriti. Treba je dvakrat premisliti, kaj želite meriti in izboljšati. Če se odločite za napačne indikatorje, lahko ogrozite poslovanje svojega podjetja. Druga nevarnost se pojavi, če z orodji poslovnega obveščanja opremite napačne ljudi: dati zaposlenim večjo moč odločanja na vseh ravneh ne pomeni dati moči vsem. Seveda nobeno podjetje ne želi govoriti o svojih napakah, a to ne pomeni, da propadli projekti poslovnega obveščanja ne obstajajo.

Če bi lahko dali samo en nasvet podjetjem, ki razmišljajo o vpeljavi poslovnega obveščanja, kakšen bi bil?
Inmon: Obstajajo tri stvari, ki jih potrebujemo za uspešno uvedbo poslovnega obveščanja: jasno definirana strategija, predanost srednje- in visokonivojskih managerjev in zanesljivi podatki.

V prihodnjih tednih boste predavali na več konferencah IDC BI Roadshow v Srednji in Vzhodni Evropi. Na kaj se boste pri tem osredotočili?
Inmon: Ena od glavnih točk bo besedilna analiza. Preko 80 % podatkov v podjetjih je v besedilni, nestrukturirani obliki. Nobenega dvoma ni o tem, da je večina podatkov v takšni obliki, a enostavna iskalna rešitev na ravni podjetja je samo začetek. Če želimo besedilno analizo izvajati učinkovito, moramo najprej integrirati besedilne podatke. Drugače je iskanje po besedilu podobno iskanju po Babilonskem stolpu. Moje predavanje se bo osredotočilo na ekonomiko podatkovnih skladišč z vsebovano analizo ROI, pa tudi na predstavitev prednosti rešitev podatkovnega skladiščenja vodilnim v podjetju.

Boštjan Klanjščak