Z Matejem se je najina pot že dolga leta vseskozi nekje križala, čeprav sva si pravzaprav podala roko in skupaj prvič sodelovala šele pred približno dvema letoma. Mateja se prvič spomnim, ko sem bil star kakšnih šestnajst let in sem kot večina mulcev sanjal o delu na radiu kot tehnik. Prijavil sem se na avdicijo, kjer sem srečal ravno Mateja. Bil je pravi glasbeni leksikon, in podobno je zahteval tudi od vajencev. Od kakšnih petih pesmi sem pa res eno že slišal. Kdo je izvajalec in naslov, pa je bila seveda španska vas. Hitro sva zaključila in moja kariera na radiu bi se takrat lahko končala, pa se na srečo ni. Pozneje sem o njem slišal le dobre stvari in tudi videti je bilo, da dobro ve, kaj počne na radiu. Lahko bi se reklo, da mu je tisto delo zelo ustrezalo, pa vendar se je pozneje zgodil preobrat in Matej je zapustil radijske vode, ter se podal na – Facebook. Tudi tu je medij zelo dobro spoznal in se odločil za raziskovanje precej globlje kot vsi ostali. In to mu danes daje odločilno prednost pred konkurenco. Lahko bi tudi rekli, da je zelo dober psiholog ali pa vsaj zelo dobro ve, kaj imajo ljudje radi. V tokratnem intervjuju vam vsaj z delčkom odkrivamo ozadje zgodbe o uspehu.

Veliko naših bralcev vas pozna še iz časov, ko ste delovali na Radiu Hit in potem na Radiu Aktual. Vmes ste za nekaj časa poniknili, potem pa ste se »nenadoma« pojavil na Facebooku. Zdaj ste eden največjih poznavalcev Facebooka pri nas, če ne celo kar največji. Kako vas je pot zanesla od radia do družabnega omrežja?
Za to se moram zahvaliti nekdanjim radijskim sodelavcem, ker so me skoraj prisilili, da sem se prijavil na Facebook nekje sredi poletja 2008. Skoraj vsi na redakciji so že imeli svoj profil, le sam sem se upiral. Vzrok je bil banalen – v tistem obdobju je bilo namreč nadvse priljubljeno trgovanje s profili, uporabnika si imel lahko za domačo žival, seveda zgolj na Facebooku. In da bi bil jaz komu živalski ljubljenček, to bi moj ego res težko prenesel. A radovednost je na koncu zmagala. Spomnim se celo svoje prve objave. Zapisal sem, da je Facebook velika potrata časa in da iščem način, kako se ta vrag izklopi. Toliko o zarečenem kruhu.

Včasih ste bili pravi glasbeni leksikon. Kako je s tem danes? Še vedno poznate večino pesmi po izvajalcih in naslovih?
Nisem več v vrhunski formi, to ugotavljam predvsem, ko se z osemnajstletno hčerjo pogovarjava o novi glasbi. Zdaj so drugi časi, radijske postaje niso več vir nove glasbe, mladi ne poslušajo več glasbenih lestvic, njihov vir je splet, predvsem YouTube. Še en dokaz, kako močna so postala družabna omrežja, ki pa tudi ne dajo vsega. Pred časom sva z našo najstnico v avtu poslušala Riders on the storm od Doorsov. Bila je navdušena nad skladbo. In vprašala me je, ali gre za kakšno novo skupino.

S Facebookom ste se začeli ukvarjati še v časih, ko nihče ni niti pomislil (razen lastnikov), da bi lahko z njegovo pomočjo tudi kaj zaslužil. Ste že od vsega začetka videli, da se da od tega tudi živeti?
Po začetnem negodovanju sem hitro opazil, da ljudje ogromno časa preživijo na Facebooku in da se vse več mojih prijateljev pridružuje omrežju. Facebook je postal vse bolj pomemben »traffic referral« obiska radijske spletne strani. Novice na spletni strani, ki smo jih objavili tudi na Facebooku, so doživele rekordne številke. V tistem času so se pojavili prvi poslovni profili. Postavili smo ga za največji rock festival pri nas – za Rock Otočec – in doživeli popolni šok, v dobrem mesecu se je strani pridružilo 4000 oboževalcev. Za začetek leta 2009 je bila to neverjetna številka. To mi je dalo misliti. Na dosegu roke imaš veliko bazo potencialnih kupcev vstopnic. Vse, kar moraš storiti, je pravilno skomunicirati, da bodo res prišli do blagajne in vstopnice kupili. Dokončno pa se mi je nad glavo prižgala žarnica, ko smo postavili FB stran za Radio Hit, v pol leta smo dosegli šestdeset tisoč uporabnikov Facebooka. Ker je bilo vse več povpraševanje po grajenju tovrstnih komun, sem se poslovil od radia in se preusmeril na družabna omrežja. Če se ozrem nazaj, je bila to drzna odločitev, zapustiti varne radijske vode in se vreči v hudournik novih spletnih medijev. A, hvala bogu, pravilna.

Na prvi pogled imate sanjsko službo. Ves dan ste na internetu, malo pišete in objavljate ter ob tem dovolj zaslužite za življenje. Pa je resnica vsaj približno temu podobna?
Na začetku je bilo res tako, Facebook je bil pred tremi leti gverila, redki so to platformo jemali resno. Neke vrste romantika na internetu. Danes je Facebook največji medij na svetu, ima nekaj čez 900 milijonov uporabnikov, pri nas ga uporablja vsak tretji Slovenec. Postal je posel, prišla je konkurenca. Skoraj ne mine oglaševalska akcija, ki ne bi v svoj marketinški načrt vključila tudi družabnih omrežij. In da ostaneš na vrhu, se je treba potruditi in prilagoditi. Najti nove sodelavce in dodatno raziskati zmogljivosti omrežij. Morda res ni več stare romantike, a delo je še vedno zelo raznoliko. Kreativni sestanki, iskanje novih rešitev, načrtovanje viralnih akcij, širitev dejavnosti na ostala področja. Nekaj je gotovo, dolgčasa ne poznamo.

Mnogo ljudi se razglaša za poznavalce Facebooka, toda večina nima prav nobenih pravih rezultatov. Danes se verjetno ne da pohvaliti s tem, da si naredil stran, ki ima 3000 oboževalcev. Ali pač?
Tri tisoč uporabnikov je lahko zavidanja vredna številka, če znate iz njih narediti stranke. Mnogi se preveč pehajo za tako imenovanimi Facebook fani. Naj vam opišem klasično situacijo na spoznavnem sestanku z novo stranko. Ko jih pobaram, kako, da so se odločili za komunikacijo na družabnih omrežjih, večinoma dobim odgovor, da zaradi tega, ker so na njih vsi, predvsem konkurenca. In njihov cilj jih je prehiteti. Hočejo imeti vsaj še enkrat toliko fanov. In to v najkrajšem možnem času. Nastop na Facebooku ali katerem koli družabnem omrežju je gradnja odnosa s potencialnimi strankami na dolgi rok. To ni čarobna palčka, ki bo čez noč zagotovila cvetoč posel. Potrebno je veliko truda. In mnogi prehitro odnehajo.

Vaša agencija ima nekaj zelo vidnih uspehov: Radio Hit 72.000, Računalniške novice 56.000, Rebeka Dremelj 39.000, Radio City 32.000 in še bi lahko naštevali. Na internetu štejejo le številke, vse je merljivo. Pa vendar, število oboževalcev na strani še ne pomeni vse. Kaj po vaše pomeni, da je neka Facebook stran uspešna?
Če se postavim v vlogo naročnikov, je FB stran uspešna takrat, ko se to pozna v njihovi blagajni. A je Facebook kot orodje lahko mnogo več. Utrjevanje blagovne znamke, dvosmerna komunikacija z obstoječimi in potencialnimi kupci, pridobivanje koristnih povratnih informacij. Stara marketinška modrost pravi, da stranke pridejo in gredo, prijatelji pa ostanejo. In prav to je glavna misija: iz strank narediti prijatelje naše blagovne znamke, podjetja ali storitve. Seveda so velike številke uporabnikov dobrodošle, a to je šele začetek procesa. In če ne znamo pravilno komunicirati z bazo naših privržencev, imamo mrtvi kapital.

Koliko je na Facebooku lažnih uporabniških računov in lažnih oboževalcev?
Po zadnjih uradnih podatkih so na Facebooku štirje odstotki lažnih profilov. Facebook tako imenovane 'fake profile' ob prijavah uporabnikov neusmiljeno briše. Če ste vsaj malo pozorni, boste zelo hitro prepoznali lažen profil. Če vas za prijateljstvo prosi simpatično dekle v zapeljivi drži na profilni fotografiji, verjetno ne mislite, da imate takšno srečo v življenju. Kar pa zadeva lažne oboževalce, pa je zelo odvisno, kako ste gradili vašo bazo. V zadnjem času so na Facebooku zelo priljubljene nagradne igre. Te imajo prednost, da lahko zelo hitro pripeljejo nove uporabnike. A tudi slabost, da ti uporabniki niso prišli zaradi blagovne znamke, zaradi vašega podjetja, temveč zaradi nagrade, ki ste jim jo obljubili. In tisti trenutek, ko bo nagradna igra končana, bo tudi konec uporabnikovega zanimanja za vašo FB stran. In prekleto se boste morali potruditi, da boste uporabnike ponovno animirali.

Facebook ne daje neposrednega zaslužka podjetjem. Zakaj bi se splačalo podjetjem vlagati v Facebook kampanjo?
Vzemimo za primer podjetje, ki prodaja šotore. Lastnik se je odločil za tradicionalno oglaševanje na lokalni radijski postaji. Večina poslušalcev šotora ne kupuje, saj bodo počitnice preživeli v hotelu. Recimo, da je oglas zanimiv za deset odstotkov poslušalcev, od tega jih bo nakup opravil en odstotek. A radio je podjetju izstavil fakturo po polni ceni, za vse poslušalce. Če pa pogledamo Facebook platformo, je ta brezplačna, vse, kar potrebujemo, sta čas in znanje. In kar je najpomembnejše, uporabniki vam bodo začeli slediti, če jih bo šotorjenje zanimalo. Morda imajo dovolj štirih sten in razmišljajo o kampiranju. In če boste znali pravilno komunicirati, boste vi prva izbira pri nakupu šotora. In kar je najpomembnejše, spremlja vas ciljna publika, ki je vaša. Ko boste na radiu hoteli ponovno oglaševati, boste spet morali plačati, da boste njihove poslušalce obvestili o novostih v vaši trgovini. Na Facebooku pa so uporabniki »vaši«, in ko jih enkrat pridobite, ostanejo.

Tudi pri vas se verjetno pojavlja konkurenca v obliki sosedovega mulca, ki bi za eno pivo podjetju naredil FB kampanjo. Kako se spopadate s takšnimi?
Ni nobenega spopada. Prostora je dovolj. V tem morju je veliko rib, največje vlečejo iz vode tisti, ki znajo. Nekateri pa so zadovoljni z giricami. Osnove so enostavne, vržeš trnek in čakaš. Brez konkurence bi zaspali. In sam potrebujem adrenalin.

Facebook je doživel močan poraz z uvrstitvijo na borzo. Ste pričakovali kaj takšnega ali se vam je zdela vrednost podjetja realno ocenjena?
Nisem strokovnjak na tem področju, tako da težko komentiram dogajanje na borzi. Sam vrednost podjetja rangiram z druge perspektive. Gre za največjo bazo podatkov na svetu. In prav podatki so danes največ vredni. Res je, Facebook je močno izboljšal varnostne nastavitve uporabnikov. A pred Markom Zuckerbergom ne moremo skriti ničesar.

Facebook se je močno usidral v naša življenja. Pravzaprav je postal del nas. Se bojite, da bo kdaj njegova zvezda ugasnila?
Seveda, to se lahko zgodi. Ta trenutek Facebook na obzorju sicer nima vidnega nasprotnika, a zgodovina nas uči, da se to lahko zgodi čez noč. Vodstvo lahko sprejme napačno poslovno odločitev, lahko jih odkupi nekdo drug, lahko pride do nespametne združitve, morda jim ne uspe migracija na mobilno platformo. Scenarijev katastrof je veliko. A nekaj je gotovo, fenomen spletnih družabnih omrežij je šele na začetku in do vrhunca žura je še daleč. Nihče ne pravi, da je Facebook večen, sistem spletne komunikacije med ljudmi je tukaj, da ostane.

Čeprav se ukvarjate z večino družabnih omrežij, kot kaže, največ časa posvetite prav Facebooku. Zakaj?
Ribič meče mreže tam, kjer so ribe. Facebook je neke vrste švicarski nož vseh omrežij, ima nastavke za skoraj vsako priložnost in nezahtevnega uporabnika lahko popolnoma zadovolji. Lahko objavljamo vsebine, fotografije, videoposnetke, pišemo bloge, klepetamo na chatu, komentiramo tuje vsebine, uporabnik v nekaj trenutkih postavi svojo lastno spletno identiteto. Dobi lasten medij, prek katerega se lahko izraža. Če se malo potrudi, lahko postane internetna zvezda, upoštevanja vreden subjekt. In kar je najpomembneje, čuti odziv okolice. In vsak od nas nosi en delček želje po slavi. A če se hočemo specializirati, švicarski nož ne zadostuje. Tu pridejo v ospredje ostala omrežja, v videu lovoriko nosita YouTube in Vimeo, za fotografije je ogromno platform, zadnje čase je najbolj priljubljen Instagram. Za poslovno komunikacijo je prvak LinkedIn, kot geolokacijsko omrežje prevladuje FourSquare. Za glasbo je toliko omrežij, da glasbeniki za širitev svojih vsebin že nekaj časa ne potrebujejo tradicionalnih medijev.

Ali je na obzorju kakšen nov fenomen sodobnega interneta? Nekateri pripisujejo naslednjo veliko vlogo Pinterestu.
V zadnjega pol leta se povsod govori o tem virtualnem sistemu tabel in bucik. Nekateri ga že postavljajo na tretje mesto, za velikana Facebook in Twitter. Slovi po svoji enostavnosti in vizualni privlačnosti. A ima omejen nabor funkcij in je vsebinsko toliko drugačen od Facebooka in Twitterja, da ju ne more ogroziti. Zagotovo pa si bo našel svoj krog uporabnikov, ki se dnevno povečuje. Tudi v Sloveniji se prebija v ospredje in prvi poslovni subjekti so že začeli komunikacijo tudi na tej platformi. Rezultati? Za zdaj odlični.

Radio in internet sta si precej različna. Pa vendar je treba pri obeh vedeti, kaj ljudje želijo, in jim tisto tudi ponuditi. Videti je, kot da vi nikoli niste imeli težav s tem, kaj poslušalci ali uporabniki interneta sploh želijo. Ali pri svojih akcijah izhajate iz sebe ali se da dejansko začutiti ljudi na drugi strani?
V teoriji je vse skupaj res dokaj preprosto. Če hočeš uloviti zajčka, mu nastavi korenček. A vedeti, kje hodi zajček in kakšno korenje mu diši, ti lahko povedo le izkušnje. Tako kot se z nasmeškom spomnim na začetna okorna radijska leta, prav tako sem ga lomil in se učil na začetku svoje Facebook zgodbe. Jaz nisem imel tega luksuza, da bi se učil na napakah ostalih.

Če pogledate z razdalje na svoje delo. Kaj vam je boljše: radio ali internet?
Na radio gledam že z nostalgijo, bili so nori časi. A mi internet ponuja tisto, kar sem vedno pogrešal pri radiu. Feedback. Ko sem v eter povedal neki dovtip, nikoli nisem videl odziva poslušalcev. So se nasmejali ali preklopili na konkurenco? Res smo imeli raziskave, a tako podrobnih odgovorov tam notri nisi našel. Na spletu pa takoj veš, ali si ga pobiksal ali zadel bistvo. Je pa vse skupaj vseeno zelo podobno. Rad uporabim primerjavo z diskoteko. Dokler boste vrteli pravo glasbo, se bodo ljudje zabavali in plesali. Tisti trenutek, ko nastopi tišina, se plesišče izprazni. In to se vam na Facebooku ne sme zgoditi.

Moj mikro, Julij Avgust 2012 | Matjaž Gerčar