Za uvrstitev v omenjeni projekt sta se sicer potegovali dve slovenski izobraževalni ustanovi, vendar je imelo pri izboru odločilni pomen predvsem spoznanje, da v Zavodu Antona Martina Slomška (ZAMS) uspešno razvijajo vseživljenjsko učenje, ki ga prepletajo z vključevanjem najsodobnejših didaktični pristopov in sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (aktivno sodelujejo tudi v sklopu projekta E-šolstvo). Ob tem dejstvu velja pojasniti, da gre za center vseživljenjskega učenja oziroma medgeneracijsko središče, ki pod svojim okriljem združuje Škofijsko gimnazijo, vrtec Montesori, glasbeno in baletno šolo, dijaški dom in študentske domove, načrtujejo pa tudi odprtje andragoškega centra in doma za ostarele. In čeprav so rezultati na področju inovativnosti vidni na vseh enotah zavoda, je največji poudarek namenjen prav Škofijski gimnaziji, ki tudi nosi največji del pedagoškega procesa.

Seveda smo želeli že iz gole radovednosti preveriti, kaj dejansko loči mariborski Zavod Antona Martina Slomška od drugih slovenskih izobraževalnih ustanov ter kakšen je dejanski pomen uvrstitve v elitni klub najbolj inovativnih šol.

SKRIVNOST NI V OPREMI

»To je trdo delo, garanje in tukaj ni nekih bližnjic, zato gre za rezultat dela v preteklem obdobju,« nam je že na začetku našega obiska pojasnil Andrej Flogie, poslovni direktor ZAMS-a. Ob tem je dodal, da gre za drznost in prepričanje, da sodobne e-storitve in e-vsebine že obstajajo in da ne bodo prišle šele čez nekaj let. Prav zato so prepričani, da lahko z inovativnostjo, sodobnimi pristopi pri poučevanju in učenju ter smiselno uporabo IKT- opreme, storitev in vsebin pripeljejo do dviga ravni znanja in konkurenčnosti mlajše generacije. Hkrati je opomnil tudi na pomembnost zavedanja, da gre za generacijo, ki v primerjavi z učitelji precej drugače razmišlja in dojema stvari okoli sebe, zato ni druge poti, kot tista, ki so jo ubrali. In tako kot se povezujejo s podjetjem Microsoft, se povezujejo tudi s podjetji s področja odprtokodnih sistemov (z enim izmed podjetij so tudi razvili aplikacijo, ki omogoča podporo načrtovanju pedagoškega procesa).

»Oprema je zagotovo prvi pogoj in temelj. Prav tako ni dvoma, da pomenijo e-vsebine in e-storitve dodano vrednost. Vendar so ključni element v celotni zgodbi nedvomno človeški viri,« nam dodatno pojasni Flogie. Ob tem omeni pomembnost izziva, kako usmerjati zaposlene, da bodo razumeli potrebe današnjega mladostnika, kaj lahko prispeva uvajanje sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter kako jih bodo učitelji tudi znali in želeli vključiti v pedagoški proces.

Nedvomno se slovenske šole izpred desetih let v primerjavi z današnjimi šolami razlikujejo v številnih (tudi tehnoloških) izboljšavah. Flogie ob tem izpostavlja tudi majhne storitve in vsebine, ki so same po sebi skoraj nepomembne (pri njih denimo uporablja vsak dijak svojo kartico za odpiranje vrat, naročanje malice ipd.), vendar lahko njihova uporaba precej vpliva na šolski vsakdan. Ob tem omenja dejstvo, da je pri njih že samoumevno, da je vsaka učilnica opremljena s projektorjem in brezžičnim omrežjem (za hitrost prenosa poskrbi optična povezava) ter da imajo vsi učitelji prenosne računalnike, saj so zvišali njihovo raven znanja uporabe računalnikov in storitev. Podobno kot na drugih slovenskih šolah so se tudi na ZAMS-u uveljavile interaktivne table in odzivniki (responderji), s katerimi dijaki odgovarjajo na vprašanja učiteljev. »Nekateri učitelji so dovzetnejši za te zadeve, nekateri so bolj standardno usmerjeni, vendar sčasoma prihajamo vsi na drug nivo poučevanja in učenja,« je ob tem pojasnil Flogie.

NADALJNJI RAZVOJ INOVATIVNOSTI

Ena izmed ovir pri uvajanju novih tehnologij so zagotovo omejena finančna sredstva, kar pomeni za ZAMS še dodatno težavo, saj morajo kot zasebni zavod kar 15 odstotkov letnega proračuna pokrivati iz lastnih sredstev. Zato kljub temu, da se v ZAMS-u zavedajo potenciala mobilnih platform, uvajanje tabličnih računalnikov v razredih ni preprosto. Nekoliko lažje bo menda (predvsem zaradi razumevanja Microsofta) uvajanje igralne konzole Xbox 360 Kinect v telovadnico. Kljub trenutnemu zadovoljstvu so namreč prepričani, da si dijaki želijo hitrejše spremembe, saj se tehnologija hitreje spreminja, kot se uveljavljajo spremembe. Tako obstaja razkorak med tem, kar si dijaki želijo, in tem, kar »dobijo«, vendar to ne bo po njihovem prepričanju nikoli povsem usklajeno.

Predstavniki ZAMS-a so se v začetku novembra tudi udeležili srečanja izbranih šol v Washingtonu na prireditvi Partners in Learning Global Forum, kjer so predstavili inovativne projekte svoje šole ter jih primerjali z drugimi. »Preden smo šli, smo bili prepričani, da smo med boljšimi na svetu. Ne govorim, da nismo dobri, vendar so tudi države, kot sta Armenija in Azerbajdžan, zelo dobre in inovativne. Nimamo časa za spanje, saj nas čaka veliko trdega dela,« je pojasnil Flogie. Namen tega srečanja je tudi razvoj inovativnega projekta na ravni posamezne regije, kar bo omogočilo prenos dobrih praks. Ob tem se je porodilo kar nekaj dobrih idej, ki se bodo kmalu izkristalizirale. Prvi rezultati bodo namreč vidni zelo hitro, najpozneje pa do konca šolskega leta, čeprav si želijo vidnih rezultatov iz meseca v mesec. Naslednje srečanje izbranih šol bo namreč že januarja v Londonu, ko bodo ocenili trenutne rezultate in določili vizijo za naprej. Ob tem velja omeniti, da bo Microsoft za projekt zagotovil potrebno opremo (programsko in strojno) in izbrani ustanovi tudi pomagal pri izvedbi njihove ideje. »Z vključitvijo v Microsoftov projekt Pathfinder Schools bomo prek dostopa do novih znanj in veščin za razvijanje digitalnih kompetenc lažje uresničili številne kratko in dolgoročne razvojne cilje našega medgeneracijskega središča,« je ob koncu dopolnil Flogie.

Moj mikro, december 2011 | Bojan Zemljič