Kljub globalnemu pristopu ter velikanskem razvojnemu in finančnemu aparatu, ki stoji za največjimi, je internet priložnost za manjše ponudnike, ki lahko v lokalnem okolju ponudijo podobne, pa vendarle dovolj drugačne spletne rešitve, ki uporabnike pritegnejo. Eden takšnih je podjetje Popcom, d.o.o., lastnik in upravljavec video skupnosti Mojvideo.com, ki danes šteje že prek 400.000 uporabnikov, ki so skupaj nanj naložili 105.000 videov in 48.000 slik, vsakodnevno pa predvaja 100.000 videov. Popcom je tudi upravljavec portalov Igre123.com, Vreme-si.com, Videoarhiv.com, hrvaškega Mojnet.com in še nekaterih drugih.

S PREVZEMOM DO ZVESTE UPORABNIŠKE BAZE

Pred kratkim je Popcom postal stoodstotni lastnik foto portala Moj-album.com, s katerim nameravajo dopolniti svojo ponudbo spletnega druženja in jo z videa razširiti na slike. Letos bo portal posodobljen po vzoru bolj znanega Flickra in bo omogočal komentiranje, izmenjavo izkušenj in druženje. Cilj je, da se z današnjih 210.000 uporabnikov in 33.000 članov v letu dni približa dosegu portala Mojvideo.com. Po prenovi pričakujejo, da bo postal zanimiv za oglaševalce in da bo naložbo pokril iz lastnih prihodkov.

VSEGA JE KRIV VIDEO

Na vprašanje, kako je podjetje nastalo oziroma kako se je porodila zamisel za različne spletne portale mag. Tine Koloini, direktor podjetja Popcom, odgovarja, da se je vse skupaj začelo zaradi zabave. Tako je pred štirimi leti v prostem času naredil spletno stran z igrami in jo povezal še z nekaterimi drugimi. Z dobrim optimiranjem za iskalnike je obisk naraščal, področje interneta pa je postalo tako zanimivo, da je svojo redno službo zamenjal za razvoj spletnih vsebin.

»Takrat je ogled spletnih videov postajal priljubljen, zato sem s svojim skromnim programerskim znanjem postavil portal Mojvideo,« pojasnjuje Koloini. »In ker mi je neki poznavalec spleta dejal, da skupnosti zahtevajo svoj čas, da jih uporabniki spoznajo, sem za pol leta odpotoval okoli sveta. Vsake toliko časa sem preveril, ali portal še živi, in bil presenečen, da počasi res pridobiva uporabnike. Danes z našimi portali na mesečni ravni že dosegamo približno polovico slovenskih spletnih uporabnikov, počutim pa se, kot da smo šele dobro začeli.«

GLOBALNA KONKURENCA NI VSEMOGOČNI TEKMEC

Konkurence se takrat niso prestrašili, YouTube in drugi so bili namreč preveč globalno zasnovani, obstajala pa je tudi realna potreba po lokalnem spletnem mestu za dodajanje videov. Domače vsebine se po besedah Koloinija na velikih portalih popolnoma izgubijo, večino uporabnikov pa tako kot globalne vsebine zanimajo tudi vsebine iz okolja, v katerem živijo. Še eno oviro pomeni komuniciranje v tujih jezikih, ki mnogim uporabnikom, predvsem mlajšim, niso dovolj blizu. Po izkušnjah portala Mojvideo zato brez težav uporabljajo lokalne storitve, če le ponujajo podobno uporabniško izkušnjo. »Privlačnost lokalnih portalov je tudi v tem, da vse bolj postajajo skupnosti, ljudje pa se že po naravi raje in pogosteje družimo z ljudmi iz istega okolja,« dodaja Koloini.

EDINSTVENA REŠITEV PO VZORU VELIKIH

Mojvideo je v osnovi poskušal posnemati vodilni video portal na svetu, saj pri konceptu, ki preizkušeno deluje, ni česa odkrivati. Programsko kodo so zato deloma kupili, deloma pa so jo razvili sami. »Ko je portal zaživel, smo predvsem poslušali želje njegovih uporabnikov in ga neprestano razvijali tako, kot so želeli in kot se nam je zdelo prav. Rezultat je, da je portal zdaj popolnoma unikaten, programska koda pa je v celoti avtorska,« poudarja Koloini.

Na prvi pogled se portal ne razlikuje od podobnih konkurenčnih, vendar je edinstven zaradi inovativnega združevanja elementov video portala in družabnega portala, kakršen je Facebook. Po lastnostih ne zaostaja za veliko večjimi in uveljavljenimi portali, nekatere funkcije naj bi pri Popcomu celo uvajali med prvimi na svetu. Portal je prilagojen potrebam domačih uporabnikov, saj ima mnogo bolj odzivno podporo uporabnikom v domačem jeziku. Pri Popcomu poudarjajo, da se podobni portali med seboj razlikujejo predvsem po vsebinah in uporabnikih, ki jih dodajajo, vse drugo pa je manj pomembno.

Pri tem se postavlja aktualno vprašanje avtorskih pravic, ki portalom, kamor se nalagajo glasbene, video ali fotografske vsebine, povzročajo precej sivih las. Pri tem v Popcomu sledijo uveljavljeni spletni praksi, da za avtorsko neoporečnost vsebin skrbijo tisti, ki jih na splet dodajajo, saj Mojvideo dejansko nima uredništva. Na leto prejmejo nekaj zahtevkov za umik vsebin, večinoma iz tujine, ob tem obvestijo uporabnika, ki je vsebino dodal, naj jo odstrani. Zapletov po trditvah direktorja ni veliko, saj so sporna področja poskusili vnaprej predvideti in se z ustreznimi akterji dogovoriti. Pričakujejo pa, da bo pomembnost tega področja v prihodnosti le še naraščala.

TEHNIČNO ZAHTEVEN PROJEKT

Po tehnični plati je Mojvideo.com med zahtevnejšimi spletnimi projekti. Predvajanje videov, konverzija in hramba velikih količin podatkov so strojno in programsko precej požrešne operacije, dobršen del virov pa porabi tudi 80.000 registriranih članov portala, ki interaktivno spremljajo in ustvarjajo vsebino. Portal zato teče v treh visokozmogljivih 8-procesorskih strežnikih HP. Napisan je v phpju, mobilna različica v perlu, podatkovna zbirka je MySQL, za pretvarjanje videov pa se uporablja odprtokodni program Mencoder. Za povezavo z internetom v povprečju potrebuje pasovno širino 110 Mb/s, v konicah tudi preko 200 Mb/s.

VEDNO V KORAKU S PRIČAKOVANJI UPORABNIKOV

Strategija Popcoma je uporabnikom ponuditi čim boljšo spletno izkušnjo, ne glede na portal, ki ga obiščejo. To zahteva stalen razvoj, ki pomaga ohranjati uporabnike in pridobivati nove, zato napredek vidijo v izboljšanju povezav z blogi in drugimi spletnimi skupnostmi. Novih portalov ne načrtujejo, bodo pa obstoječe (Igre123.com, Moj-album.com) nadgrajevali z elementi družabnih spletnih skupnosti. Njihov poslovni cilj je postati srednje veliko spletno založniško podjetje, ki bo izkušnje, pridobljene v slovenskem internetnem prostoru, poskusilo unovčiti tudi na tujih trgih. Na Hrvaškem se uvrščajo med deset vodilnih spletnih založniških podjetij, trenutno preučujejo možnosti prodora na srbski internetni trg z video portalom. Do leta 2010 želijo biti prisotni vsaj na petih trgih.

PRIHODNOST JE V SPREMEMBAH IN ZASEBNOSTI

Glede prihodnosti družabnih spletnih strani je Koloini prepričan, da ne gre za modno muho, pač pa odraz časa in načina življenja današnje generacije, ki dela, komunicira in prosti čas preživlja drugače kot prejšnja. »Sodobni portali poskušajo zadovoljevati potrebe, ki jih prinaša sodoben način življenja, ki se ne bo tako hitro spremenil. Tako kot ima danes večina mobilnik, tako bo večina uporabnikov spleta na neki način članov družabnih mrež, sicer bodo izolirani. Ti portali niso zgolj nove spletne strani, temveč so kar nova različica interneta samega,« vizionarsko sklepa Koloini.

Ali bodo ljudje dostopali v internet prek računalnikov ali z mobilnimi telefoni, se mu ne zdi ključnega pomena. Če bodo mobilniki postali pogostejši način vstopa v splet, bodo ljudje samo še bolj povezani. Za mobilnike prilagojene spletne rešitve bodo vsekakor postale nujnost.

»Portali bodo doživljali spremembe in se neprestano spreminjali. Ljudje, ki bodo med prijatelje povabili že vse, ki so jih kdaj poznali, bodo iskali nekaj novega. Na eni strani lahko tako pričakujemo družabne mreže družabnih mrež, na drugi strani pa specializirane mreže ljudi s skupnimi interesi in vsebinami, ki jih večje ne bodo mogle zadovoljiti. Veliko sprememb lahko pričakujemo tudi na področju upravljanja zasebnosti, ki že danes mnogim pomeni izziv.«

Moj mikro, Februar 2009 | Tomaž Lukman